Slovenska patologinja razkriva, kaj se dogaja po smrti: Obdukcij je vse manj, večinoma rešujejo žive (VIDEO)

Ko slišimo besedo patolog, večina najprej pomisli na hladno obdukcijsko dvorano in raziskovanje smrti. Toda resničnost je precej drugačna. V novi epizodi Delovega podkasta Na robu je voditeljica Beti Burger gostila predstojnico oddelka za patologijo in citologijo v Splošni bolnišnici Celje, specialistko patologije in sodne medicine Simono Šramek Zatler. Ta je razkrila, da patologi veliko večino svojega dela opravijo za žive ljudi, število obdukcij pa medtem upada.

Simona Šramer Zatler je bila gostja podkasta Na robu. FOTO: Marko Feist

Kar 80 odstotkov njihovega dela predstavlja diagnostika tumorjev in pregledovanje tkiv, s katerima zdravnikom pomagajo postaviti pravilno diagnozo ter izbrati nadaljnje zdravljenje. Obdukcije obsegajo približno petino dela oddelka. »Čeprav patologijo največkrat povezujemo z mrtvimi, v veliki meri delamo za žive,« je pojasnila gostja in poslušalcem približala poklic, ki pogosto ostaja skrit pred očmi javnosti.

Kaj pa sumljive okoliščine?

V pogovoru je razložila tudi pomembne razlike med posameznimi vrstami obdukcij. Klinično opravijo pri bolnikih, ki so umrli v bolnišnici zaradi znanih ali še nepojasnjenih zdravstvenih težav. Sanitarna je namenjena ugotavljanju vzroka nenadne smrti brez prič, največkrat zunaj bolnišnice. Sodno obdukcijo pa odredi preiskovalni sodnik ob sumljivih smrtih, denimo pri umorih, samomorih, prometnih ali delovnih nesrečah. Takrat morajo strokovnjaki čim natančneje ugotoviti čas in mehanizem smrti ter odkriti morebitne poškodbe ali zastrupitve.

Kaj vse lahko patolog razbere iz človeškega telesa in zakaj obdukcij opravljajo vse manj? Novi epizodi podkasta Na robu prisluhnite na tej povezavi.