Na naše uredništvo se je v zadnjih dneh obrnilo več slovenskih podjetij iz različnih panog, ki trdijo, da so bila zaradi ravnanj podjetnika Janija Pravdiča poslovno in v nekaterih primerih tudi kadrovsko oškodovana. Med njimi so podjetja Goolets, Ekorna in Biohacking Vital, lastnik blagovne znamke FeelRooty, poleg njih pa še več podjetnikov, ki se zaradi strahu pred posledicami ne želijo javno izpostavljati. Njihove izkušnje se po navedbah sogovornikov med seboj presenetljivo ujemajo in rišejo vzorec poslovnega delovanja, ki naj bi temeljil na pridobivanju zaupanja, dostopu do internih informacij in kasnejši vzpostavitvi konkurenčnih produktov ali storitev.
Alenka Mirtič in Mitja Mirtič, ustanovitelja podjetja Goolets, opozarjata na domnevno zlorabo zaupanja v okviru podjetniškega sodelovanja in posledično poslovno škodo. FOTO: Spletna stran
Podjetniki poudarjajo, da želijo opozoriti na prakse, ki po njihovem mnenju resno ogrožajo zaupanje v podjetniško sodelovanje in mečejo slabo luč na celotno slovensko podjetniško okolje. Kot pravijo, ne gre za posamezen spor ali običajno tržno konkurenco, temveč za ponavljajoče primere, pri katerih naj bi Pravdič oziroma z njim povezana podjetja vstopala v stik pod krinko mentorstva, svetovanja ali sodelovanja, nato pa pridobljene informacije uporabila za lasten poslovni interes.
Podjetje Goolets opozarja na domnevno zlorabo zaupanja
V podjetju Goolets, specializiranem za najem jaht, opisujejo večletno sodelovanje s Pravdičem, ki so ga spoznali v okviru podjetniških krogov in združenja Yes. Na tej podlagi so mu zaupali in z njim delili številne informacije o poslovanju v Yachting industriji, od organizacijskih procesov do trženja in sodelovanja s partnerji. Po besedah Alenke in Mitje Mirtiča, ki sta lastnika podjetja Goolets, so bile te informacije kasneje uporabljene za vzpostavitev konkurenčnih podjetniških struktur, pri čemer so zaznali izjemno podobnosti v spletnih vsebinah, marketinških materialih, poslovnih procesih in celo opisih uporabniških izkušenj. V podjetju posebej problematično ocenjujejo uporabo tehnološkega orodja, ki jim je bilo predstavljeno kot rešitev za avtomatizacijo procesov, v resnici pa naj bi omogočilo vpogled v celotne baze strank, vključno z osebnimi podatki in vzorci obnašanja kupcev. Kot poudarjajo, ne trdijo, da so bili podatki neposredno zlorabljeni, vendar naj bi bil že sam dostop do takšnih informacij resna kršitev zaupanja. V istem obdobju naj bi k podjetju, povezanim s Pravdičem, prestopila tudi dva nekdanja zaposlena v podjetu Goolets, kar razumejo kot dodatno oslabitev njihovega poslovanja. »V dobri veri smo delili informacije, ki jih podjetniki običajno izmenjujemo z namenom rasti. To, kar se je zgodilo kasneje, pa je po našem mnenju izrazito predatorski način dela, ki s podjetništvom nima veliko skupnega,« poudarjata Mirtičeva.
Videoklic z direktorjema podjetja Goolets, ki sta opozorila na domnevno sistematično pridobivanje informacij in nastanek konkurenčnih projektov. FOTO: Posnetek zaslona
»Z Janijem Pravdičem smo sodelovali v dobri veri podjetniškega povezovanja. Delili smo informacije, ki jih podjetniki običajno izmenjujemo z namenom rasti in medsebojne pomoči. Ko smo kasneje v konkurenčnih projektih začeli prepoznavati lastne procese, strukture in celo besedila, smo razumeli, da je bilo zaupanje zlorabljeno.«
Alenka in Mitja Mirtič, Goolets
Iz pogovorov o sodelovanju do lansiranja konkurenčnega izdelka
Podobno izkušnjo opisujejo tudi v podjetju Biohacking Vital, ki stoji za blagovno znamko FeelRooty. Po lansiranju izdelka MagicRooty leta 2023 je z direktorjem in solastnikom Grego Gostinčarjem stopil v stik Jani Pravdič. Gostinčar pravi, da je stik razumel kot iskreno zanimanje za izdelek in morebitno sodelovanje. V pogovorih naj bi Pravdič spraševal o prodaji, strategiji in nadaljnjih načrtih, ob tem pa naj bi večkrat naročil njihov izdelek in izrazil navdušenje. V istem obdobju je podjetje začela intenzivno kontaktirati tudi marketinška agencija WATT, pri čemer je komunikacijo vodil Primož Oberč. Po navedbah Gostinčarja so jim ponujali oglaševalske storitve, sprva plačljive, nato tudi brezplačne, pri čemer so obljubljali hiter poslovni preboj. Ponudbo so v podjetju zavrnili. Kmalu zatem so izvedeli, da Oberč pripravlja lasten, zelo podoben izdelek, ki se je kasneje tudi pojavil na trgu pod imenom Coffee 2.0.
Po navedbah podjetja so bile v začetni fazi podobnosti med izdelkoma izrazite tako v sestavi kot v pozicioniranju in komunikaciji, kar je sprožilo dvome o naravi predhodnih pogovorov.
Grega Gostinčar pravi, da je stik razumel kot iskreno zanimanje za sodelovanje, kasnejši razvoj dogodkov pa je po njegovem mnenju presegel mejo zdrave konkurence. FOTO: Facebook
Gostinčar navaja, da so bile podobnosti v začetni fazi izrazite, tako v sestavi izdelka kot v cenovnem razredu, ciljni skupini in marketinških sporočilih. Posebej jih je presenetilo veliko število pozitivnih ocen in pričevanj uporabnikov, ki so se pojavila kmalu po lansiranju. Po njegovih besedah je Pravdič kasneje trdil, da o razvoju izdelka ni vedel ničesar, hkrati pa poudarjal, da gre za povsem drugačen produkt. V nadaljevanju je Coffee 2.0 večkrat spreminjal formulacijo, pri čemer so po navedbah Gostinčarja oglaševalske kampanje postale agresivnejše, v nekaterih primerih pa naj bi vključevale tudi zamegljeno ime konkurenčnega izdelka.
V istem obdobju so se v podjetju soočili z inšpekcijskimi pregledi, kar je po njihovih navedbah dodatno obremenilo poslovanje in ustvarilo občutek pritiska.
Oglas blagovne znamke Coffee 2.0 prikazoval konkurenčni izdelek z namerno zamegljenim imenom, kar Grega Gostičar razume kot poskus diskreditacije in zavajanja potrošnikov. FOTO: Grega Gostinčar
Komentarji uporabnikov, ki so se pojavili ob oglasih in so v podjetju FeelRooty ocenjeni kot nenavadni in vprašljivi. FOTO: Grega Gostinčar
V podjetju navajajo, da so se v istem času soočili tudi z več inšpekcijskimi pregledi, kar je med zaposlenimi povzročilo strah in negotovost ter vplivalo na prodajo. »Takšne prakse so nam popolnoma tuje. Ne gre zgolj za posel, temveč za vrednote, na katerih želimo graditi dolgoročno zgodbo,« poudarja Gostinčar. Dodaja, da je v stikih z drugimi podjetniki slišal še za več podobnih primerov, ki naj bi sledili istemu vzorcu.
Podobno izkušnjo navajajo tudi v podjetju Ekorna
Tretji primer prihaja iz turistične agencije Ekorna. Njeni predstavniki pravijo, da jih je Pravdič od leta 2016 večkrat kontaktiral z zelo specifičnimi vprašanji o razvoju in trženju njihovih produktov, predvsem samostojno vodenih kolesarskih in pohodniških tur. Spraševal naj bi tudi po kadrih in priporočilih nekdanjih sodelavcev. Kasneje so pri razpisih in projektih zaznali nenavadno nizke konkurenčne ponudbe, za katere menijo, da so temeljile na internih informacijah.
Podjetniki opozarjajo, da je Pravdič v zadnjih letih postal prepoznaven tudi v medijskem prostoru, kjer se predstavlja kot uspešen podjetnik in mentor. Po njihovih besedah Pravdič v javnih nastopih večkrat poudarja, da je kopiranje obstoječih idej legitimna podjetniška strategija, kar lahko pri mladih ustvarja napačne predstave o tem, kaj pomeni etično in trajnostno podjetništvo.
Obtožbe in odgovori: kako Coffee 2.0 pojasnjuje podobnosti
Na očitke se je odzval tudi Primož Oberč, direktor podjetja, ki stoji za blagovno znamko Coffee 2.0. V pisnem odgovoru poudarja, da delujejo v konkurenčni panogi, kjer so podobni produkti nekaj povsem običajnega. Navaja, da je bila ideja za Coffee 2.0 rezultat osebne potrebe in spremljanja trendov na tujih trgih, predvsem v ZDA, ter da je bil izdelek razvit samostojno. Stike z lastnikom blagovne znamke FeelRooty opisuje kot izključno agencijsko ponudbo marketinških storitev, brez pridobivanja kakršnihkoli internih podatkov. Podobnosti v sestavinah pojasnjuje s splošno razširjenimi surovinami v kategoriji funkcionalnih kav, ob tem pa poudarja, da je njihova formulacija od začetka širša in bogatejša ter se razvija na podlagi povratnih informacij uporabnikov.
Primer razkriva tudi globlji razkol v razumevanju, kje poteka meja med legitimnim tržnim nastopom in praksami, ki jih del podjetnikov dojema kot neetične.
Primož Oberč, direktor podjetja, ki stoji za blagovno znamko Coffee 2.0, zavrača očitke o neetičnih praksah in poudarja samostojen razvoj izdelka. FOTO: Facebook
Eden izmed podjetnikov opozarja tudi na primer domnevno sporne uporabe mladoletne osebe v oglaševalskih vsebinah ene izmed blagovnih znamk, povezanih s Coffee 2.0. Po njegovih navedbah naj bi bil oglaševalski posnetek objavljen brez soglasja staršev, sodelujoča pa naj za svoje delo ne bi prejela plačila. Na te očitke se je odzval Primož Oberč, ki navaja, da je bilo sodelovanje z mladoletnico dogovorjeno zakonito, da je bila sodelujoča seznanjena z namenom uporabe posnetkov ter da do izplačila ni prišlo zgolj zaradi manjkajoče ustrezne pravne podlage, ki naj bi jo sodelujoča še dostavila.
Jani Pravdič: podobnosti so del trga in ne kršitev zaupanja
Na očitke se je odzval tudi Jani Pravdič, ki jih v celoti zavrača. Poudarja, da njegova podjetja poslujejo v konkurenčnih panogah, kjer so podobni produkti, storitve in poslovni modeli povsem običajni, ter da razvoj novih ponudb temelji na spremljanju trendov, lastnem znanju in izkušnjah, ne pa na zlorabi zaupnih informacij. Očitek o sistematičnem pridobivanju internih podatkov označuje kot, neutemeljen in zavajajoč, ter poudarja, da z nobenim od omenjenih podjetij ni imel večletnega partnerskega odnosa, v okviru katerega bi mu bile razkrite poslovne skrivnosti. V primeru FeelRootyja navaja, da je bil stik omejen na neformalno komunikacijo in izmenjavo mnenj o izdelku, ki ga je tudi sam preizkusil kot kupec.
»Delujemo v konkurenčnih panogah, kjer so podobni produkti, storitve in poslovni modeli povsem običajni. Razvoj naših ponudb temelji na spremljanju trendov, lastnem znanju in izkušnjah, ne pa na zlorabi zaupnih informacij.«
Jani Pravdič
Sestava izdelka FeelRooty. FOTO: Primož Oberč
Sestava izdelka Coffee 2.0, ki jo podjetje navaja kot rezultat samostojnega razvoja in postopnih nadgradenj na podlagi povratnih informacij uporabnikov. FOTO: Primož Oberč
Glede očitkov podjetja Goolets poudarja, da je šlo zgolj za omejeno in časovno kratko poslovno sodelovanje ter da njihov poslovni model ni ne unikaten ne zaupen, temveč razširjen in splošno uveljavljen v turistični industriji. Zavrača trditve o kopiranju spletnih vsebin, procesov ali trženjskih strategij ter poudarja, da nobeno od njegovih podjetij ni uporabljalo ali zlorabljalo podatkovnih baz strank drugih podjetij. Prav tako zanika, da bi kdorkoli iz njegove ekipe protipravno prenesel zaupne informacije ob zaposlitvi bivših sodelavcev drugih podjetij. Pravdič poudarja, da so očitki posledica poslovnih trenj in nezadovoljstva ob uspešnem delovanju njegovih podjetij ter da se podobne obtožbe pojavljajo izključno z ene strani, ki naj bi po njegovem mnenju poskušala svojo poslovno neuspešnost preusmeriti v medijski pritisk na konkurenco. Dodaja, da bi morebitne dejanske kršitve morale biti predmet sodnih postopkov, ne javnih razprav, in da njegova podjetja poslujejo odgovorno, zakonito in v skladu z dobrimi poslovnimi praksami.
Podjetja opozarjajo, da tovrstne prakse ne predstavljajo zgolj individualnih poslovnih sporov, temveč dolgoročno spodkopavajo zaupanje, na katerem temelji podjetniško sodelovanje. Če izmenjava znanja in izkušenj postane tveganje, se po njihovem mnenju izgubi temelj zdravega in trajnostnega podjetniškega okolja.
Jani Pravdič vse očitke podjetij zavrača in poudarja, da njegova podjetja poslujejo zakonito ter v skladu z dobrimi poslovnimi praksami. FOTO: Facebook
Ne glede na različne interpretacije dogajanja sogovorniki iz podjetniških krogov poudarjajo, da je odpiranje teh vprašanj v javnosti nujno. Po njihovem prepričanju ne gre za osebne zamere ali obračunavanje s konkurenco, temveč za zaščito zaupanja, ki predstavlja temelj vsakega zdravega podjetniškega okolja, ter za jasno sporočilo mlajši generaciji, da v podjetništvu cilj ne more in ne sme opravičevati sredstev. Kako bodo konkretne navedbe razrešene, bo morda pokazal čas oziroma morebitni pravni postopki.
