Slovenska prisega in kres vrh Triglava: tako smo dočakali osamosvojitev

V ponedeljek, 3. rožnika leta 1991, je izšla 18. številka časopisa, kot ga še ni bilo. Naslovni članek Slovenskih novic tistega dne je imel naslov Slovenska prisega. »Prva generacija slovenskih fantov, ki bo služila vojaščino po novem, slovenskem zakonu o vojaški dolžnosti (zvezni zakon v Sloveniji ne velja več), je slovesno zaprisegla. Iz 150 grl na Igu (od tu je tudi posnetek) in iz 120 na Pekrah je močno odmevalo: »Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost moje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal svoje dolžnosti pri njeni obrambi.« Solza radosti ni manjkalo, veseli so bili tudi mladi slovenski fantje, ki bodo vojaški rok služili 7 mesecev, s tem da bo predsedstvo RS imelo pravico ta rok praviloma skrajšati do 30 dni. To pomeni, da bodo prvi slovenski vojaki uniforme nosili le pol leta,« smo napovedali.

Izjemna uspešnica novega časopisa, ki je postal najbolj priljubljen v Sloveniji, je bila akcija Vsak dan Cimosov avto zastonj, ko smo s pomočjo računalnika izžrebali 13-mestno številko in jo objavili v Slovenskih novicah. Srečnežu ali srečnici, ki je prav to številko imel zapisano na osebni izkaznici ali drugem dokumentu, je Cimos podaril avto ZX avantage! FOTOgrafiji: Arhiv Sn

Kres vrh Triglava

V torek, 4. rožnika, pa smo priobčili članek z naslovom Kres vrh Triglava. Takole je med drugim pisal Marjan Raztresen: »Na kresno noč, ki bo zelo verjetno tudi prva noč v tednu osamosvojitve Slovenije, bo na najvišjem simbolu slovenstva, na vrhu Triglava, ob Aljaževem stolpu in slovenski trobojnici, zagorel velik kres. Slovenski alpinisti, še predvsem tisti izpod »strehe Slovenije«, bodo poskrbeli za to dejanje. Ker pa je treba na najvišjo točko nove samostojne države prinesti kurjavo, vabijo Slovenske novice vse slovenske (in druge dobro misleče) gornike, naj vsak od njih, ki se namerava te dni podati na Triglav ali njegovo najbližjo soseščino, s seboj iz doline prinese poleno za skupen slovenski kres. To za planinske kroge ne bo nič novega: na Višarje so včasih nosili drva in v kakšno drugo slovensko planinsko kočo tudi. Kresovi naj bi na kresno noč zagoreli tudi na drugih slovenskih vrhovih, tudi na Stolu, Grintovcu, Krimu, Kumu, Nanosu, Slavniku, Vremščici in drugod. Zadnja desetletja so kresovi pri nas sicer naznanjali vesele dogodke in praznovanja – in upati je mogoče, da bodo tak dogodek oznanjali tudi to pot. Če pa se bodo stvari obrnile drugače, vemo, kaj so sporočali včasih: na hribih so v naših krajih zagoreli kresovi, kadar se je bližala nevarnost z Jutrovega. Upamo, da bodo letošnji kresni kresovi sporočali veselo novico.« 

FOTO: Arhiv Sn