Slovenska učiteljica: »Ukinite premikanje ure! Otroci v šoli, se mi v dno duše smilijo« (VIDEO)

To nedeljo smo znova premaknili kazalce. Ena ura, ki se morda zdi nepomembna, pa po opozorilih stroke ni nedolžna. Na to je s podatki iz raziskav in lastnimi opažanji v šoli opozorila profesorica likovne umetnosti na III. gimnaziji Maribor in naturopatinja Katarina Goričan, ki je s svojim odprtim pismom nagovorila tako javnost kot slovenske evropske poslance. Svoje sporočilo je naslovila: »Ustavite premikanje ure! Razvoj mladih možganov nima svojega lobista v Bruslju, nihče se zanje zares ne zavzema, medtem ko 65 odstotkov držav na svetu ure ne premika več.«

Profesorica v pismu ne skriva spoštovanja do odločevalcev, a hkrati jasno pove, da pričakuje ukrepanje. »Danes smo spet prestavili kazalce, a naša notranja biologija je ostala v starem ritmu,« zapiše in doda, da prav evropski poslanci nosijo odgovornost, da to vprašanje končno premaknejo z mrtve točke. Ob tem jasno poziva: »Končajte nevarno igro z zdravjem pol milijarde Evropejcev.«

--> Katarina Goričan je bila prav zaradi svojih prizadevanj letošnja nominiranka za Ono 365. V intervjuju ob nominaciji je izpostavila posledice neukrepanja. "Če v šolstvu ne ukrepamo zdaj, bomo izgubili cele generacije otrok," je dajala v pogovoru, ki ga najdete TUKAJ. 

V pismu poudari, da bo treba v prihodnje razmisliti tudi o sistemskih spremembah. »Čeprav bo na ravni naše države v prihodnje nujno uvesti zamik začetka pouka na 9.00 uro za najstnike, pa je v tem trenutku vaša prva in neodložljiva dolžnost, da prevzamete pobudo pri izvajanju že leta 2019 sprejete odločitve na ravni Evropske unije.«

»Vsako jutro gledam njihove prazne poglede«

V nadaljevanju zapisa pojasnjuje, da ne govori le kot opazovalka, temveč iz vsakodnevne prakse. »Pišem vam kot profesorica, ki vsako jutro vstopa v razred pred na pol speče obraze, ki se mi v dno duše smilijo, in kot naturopatinja, ki razume neizpodbitno bioritemsko uro človeškega telesa, usklajeno z naravnimi ritmi.«

Dodaja: »Gledam njihove kronično nenaspane, prazne poglede, ko so prisiljeni sedeti v klopeh, medtem ko je njihovo telo po vseh bioloških zakonih še vedno v stanju spanja.« Ob tem se sprašuje: »In kdo ima od tega koristi? Dovolj je bilo. Prenehajmo imeti zdravje naših otrok za talca dobička in birokratske neodločnosti.«

Opozarja, da premikanje ure ni nedolžna navada

»Premikanje ure ni le zoprna neprijetnost; je nevaren poseg v naše zdravje, v cirkadiani ritem, ki uravnava vse ključne procese v našem telesu. Z vsakoletnim premikom biološko agonijo naših najstnikov le še stopnjujemo,« piše Goričan in pri tem posebej izpostavlja mladostnike, ki so biološko drugače naravnani.

Pojasnjuje, da so najstniki biološko drugače naravnani. »Melatonin, hormon spanja, se jim začne izločati šele ob 22.50. Ko jih silimo v zgodnje vstajanje, njihovi možgani dobesedno še spijo v globoki noči – vse do devete ure ali še dlje.« Zato so prve ure pouka po njenem mnenju pogosto zgolj formalnost, saj so učenci sicer fizično prisotni, a ne zmorejo učinkovitega razmišljanja.

Posledice so po njenem mnenju zelo konkretne: »Ko jih silimo v zgodnje vstajanje, njihovi možgani dobesedno še spijo v globoki noči, saj so še vedno v hibernaciji tja do 9.00 ure ali še dlje. Do takrat so v šoli le fizično prisotni, njihovi možgani pa niso zmožni učinkovitih nalog.«

Zgodnje jutranje ure za mnoge najstnike pomenijo boj z utrujenostjo in pomanjkanjem spanja zaradi hormonskega šoka. FOTO: Leon Vidic, Delo

»To ni lenoba, to je biologija, ki je ne morejo spremeniti.«

Pri tem poudarja, da ne gre za vprašanje discipline: »Ta zaspanost ni odraz lenobe, temveč krik njihove narave organizma.« Svojo trditev ponazori še s primerjavo: »Prisiliti mladostnika k visoki kognitivni storilnosti ob 7. uri zjutraj po poletnem času je biološko enakovredno temu, da bi od odrasle osebe pričakovali vrhunske rezultate ob 3. uri zjutraj.«

»Šele po deveti uri postanejo sposobni delati, razmišljati in biti to, kar bi morali biti – vedoželjni mladi ljudje – a le pod pogojem, da so naspani.« Ob tem zavrača pogosto opravičilo: »Izgovor, da smo 'vsi to dali skozi', ne sme biti več razlog, da to dopuščamo.«

Svoje opozorilo podkrepi tudi s podatki. »Znanstvena dejstva so šokantna in neizpodbitna: 24 % porast srčnih infarktov prvi ponedeljek po spomladanskem premiku ure, 6 % več usodnih prometnih nesreč v tednu po premiku zaradi pomanjkanja spanca, 11 % porast diagnoz depresije in povečana anksioznost pri mladih.«

Ob tem dodaja: »Zgodi se hormonski šok: telo zjutraj še vedno proizvaja melatonin, ko bi morali biti že budni, zvečer pa nam manjka tema, da bi pravočasno zaspali.«

Kot rešitev predlaga stalni srednjeevropski čas

»Vsi trenutno razpoložljivi znanstveni dokazi kažejo, da je uvedba stalnega srednjeevropskega časa najboljša možnost za javno zdravje.« Navaja, da bi to izboljšalo spanec, zdravje srca, psihično stanje ter zmanjšalo tveganja za različne bolezni. »Opustitev premikanja ure predstavlja priložnost za dolgoročno izboljšanje splošnega zdravja.«

Ob tem spomni, da je Evropski parlament ukinitev že izglasoval leta 2019, a do uresničitve ni prišlo. »Priča smo sramotni blokadi zaradi profita, ki traja že sedem let.« Zaključi z jasnim pozivom: »Nehajmo uničevati zdravje ljudi in jim krasti jutranjo svetlobo ter biološki mir našim otrokom.«

Pod njeno objavo so se odzvali številni

Njeno pismo je sprožilo val odzivov. Veliko ljudi ji je izrazilo podporo in delilo podobne izkušnje. »Vozači vstajajo pred peto, da so ob 7. uri pri pouku. To je nasilje nad srednješolci,« je zapisala ena izmed komentatork. Druga priznava: »Vsako leto imam težave, tiste ure ne dobim nazaj. To samo ruši bioritem.«

Starši opozarjajo na konkretne stiske otrok. »Sin vstaja pred peto, zaspi šele po 22. uri. To je premalo spanja,« opisuje ena izmed mater. Mnogi so prepričani, da je čas za spremembo: »Naj se to že končno ukine.«

A odzivi niso enotni. Nekateri menijo, da gre za pretiravanje. »Kakšna drama zaradi ene ure,« je zapisal eden od komentatorjev, drugi pa dodaja: »Ko gremo v drug časovni pas, pa nihče ne jamra.« Pojavljajo se tudi kompromisni predlogi, denimo, da bi uro še zadnjič premaknili za pol ure in s tem zaključili.

Kot izhaja iz njenega zapisa, se profesorica opira na več znanstvenih virov, med drugim na stališče Evropskega združenja za raziskovanje spanja (ESRS), študije o vplivu poletnega časa na zdravje (SRBR), ugotovitve Ameriške akademije za pediatrijo o biološkem ritmu najstnikov ter raziskave o povečanju srčnih infarktov po premiku ure, pa tudi na resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2019 o ukinitvi premikanja ure.

Vprašanja smo poslali tudi slovenskim evropskim poslancem. Med drugim smo jih vprašali, zakaj odločitev o ukinitvi premikanja ure iz leta 2019 še vedno ni zaživela v praksi, kako odgovarjajo na vse glasnejša opozorila stroke o vplivu na zdravje ter ali bodo sami podprli konkretne korake za uvedbo stalnega časa. Njihove odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.