Slovenska veleposlanica v ZAE svoja otroka poslala domov na koncu

V nedeljo se je vsem tistim, ki so ves prejšnji teden sodelovali pri vrnitvi ujetih Slovencev iz Dubaja v Združenih arabskih emiratih (ZAE), od srca odvalil velikanski kamen. Z več posebnimi poleti jim je uspelo pripeljati na varno 912 Slovencev ter 146 državljanov EU in drugih držav, skupno torej 1058 potnikov. Da je vse skupaj potekalo tako gladko, so skrbele ekipe v Ljubljani s kabinetom predsednika vlade in ministrstvom za zunanje in evropske zadeve na čelu ter naši uslužbenci na kriznem območju Bližnjega vzhoda. Pred zelo zahtevno nalogo se je v Abu Dabiju, glavnem mestu ZAE, čez noč znašla tudi tamkajšnja slovenska veleposlanica Natalia Al Mansour.

Natalia Al Mansour, veleposlanica RS v Abu Dabiju, je bila v prvi bojni liniji pri reševanju Slovencev s kriznega območja. FOTO: Mzez

»V danih razmerah smo poskusili narediti to, da bi Slovenci čim prej in čim bolj varno zapustili državo,« je veleposlanica včeraj povedala v pogovoru za Slovenske novice. Na začetku, ko so bile razmere res najbolj kritične, ko so nad Dubaj iz Irana poleteli droni in drugi izstrelki, posledično pa je bil zaprt ves zračni prostor, je zadevo reševala skupaj s konzulko Tatjano Ikić ter še dvema sodelavcema.

Edina možna rešitev za prvo skupino najbolj ranljivih, najmlajših in najstarejših, je bila, da so jih z avtobusom peljali v sosednji Oman in tam iz Maskata z letalom v Slovenijo. Na poti se niso mogli izogniti vsem birokratskim oviram, že na meji med ZAE in Omanom.

»Ko na mejo prispe 150 ljudi in morajo vsi nato čez povsem običajen mejni postopek, je to zelo zamudno,« razloži Al Mansourjeva. Doda, da smo že kar malo pozabili na tiste čase, ko smo tudi v Evropi nekoč pri prestopu meja opravljali ta zamudni postopek. Zelo zaostrene varnostne razmere so seveda vplivale tudi na dovoljenje za vzlet letala. Kot poudarja Al Mansourjeva, nikomur od sodelujočih pri evakuaciji Slovencev ni bilo vseeno, ko so se začele v medijih pojavljati zgodbe, da so med potniki tudi dojenčki, eden od njih, star komaj deset mesecev, pa naj bi bil resno bolan.

Glavno dubajsko letališče je bilo tarča napada še v soboto. FOTO: AFP

»Ljudje so bili prestrašeni in niso vedeli, kaj se dogaja. Razumem, da so bili jezni in prestrašeni, če niso takoj dobili odgovora. Gre za povsem normalno človeško reakcijo,« pravi veleposlanica in dodaja: »Upam, da bodo tudi razumeli, da smo delali noč in dan. In da nismo imeli časa za počitek, hrano in pijačo.« Poudarja, da je dogajanje v tistih prvih dneh po napadu ZDA in Izraela na Iran presenetilo prav vse. »V danih razmerah enostavno ni šlo drugače,« priznava in opomni, da je bila Slovenija takrat med prvimi državami, ki je organizirala evakuacijske polete.

Varnostne razmere tam še danes niso povsem normalne: »Še vedno letijo izstrelki in droni. Na vsake toliko časa se moramo umakniti na varno.« V domovino na varno je poslala tudi svoja otroka, a, kot poudarja, čisto na koncu. »Saj veste, kako gre tisti pregovor ... kovačeva kobila je vedno bosa,« se pošali veleposlanica, ki trenutno še išče rešitev za nekaj deset Slovencev, ki se želijo vrniti v domovino. Pomagati želijo tudi tistim, ki so ostali na oddaljenih lokacijah v Aziji, a se zaradi prekinjenih povezav prek dveh regionalnih centrov letalskih povezav, v Dubaju in glavnem mestu Katarja Dohi, še vedno ne morejo vrniti domov.