Slovenski hotelski dragulj: za beneškim najlepši in največji na Jadranu (FOTO)

Odprli so ga 20. avgusta 1910, v času Avstro-Ogrske. Bil je najimenitnejše kategorije in z njim se je Portorož uvrstil med evropske obmorske turistične kraje.

»Hotel Palace je za nas preprosto neprecenljiv. Slovenski turizem premore le nekaj takih hotelskih draguljev svetovnega slovesa, med katerimi ima Hotel Palace nedvomno najžlahtnejši sijaj,« pravi Slobodan Simič - Sime iz Zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum.

V Piranu in na naši Obali si prizadeva ohranjati in utrjevati sredozemsko identiteto. Ob tem spomni na pomembno obnovo oziroma prenovo Hotela Palace v Hotel Kempinski Palace Portorož. To je bil velik gradbeni podvig, ki je od začetka načrtovanja do zaključka leta 2008 trajal več let. Kot pravi, gre zahvala tudi nekdanji piranski županji Vojki Štular in Igorju Bavčarju, da sta podprla tako velik projekt in hotel kljub njegovemu slabemu stanju rešila pred rušitvijo.

Najvišje kategorije

Ob odprtju leta 1910 je Hotel Palace Kur, kot se je imenoval, za vedno spremenil podobo Piranskega zaliva in začrtal njegov nadaljnji razvoj. Iz redko poseljenega in skoraj neznanega zaliva se je Portorož začel razvijati v moderno letovišče, ki so ga obiskovali gostje iz vse Evrope – tudi najimenitnejši, saj je hotel omogočal vse za petično namestitev.

Pred tem so v Portorož na okrevanje začeli prihajati avstro-ogrski častniki. Zaradi naravnih danosti in zdraviliške dejavnosti so kraj leta 1897 z državnim odlokom razglasili za zdravilišče. Istega leta so na mestu, kjer je kasneje stal Hotel Palace, zgradili stavbo Beli Križ – zdravilišče za oficirje. Leta 1909 pa je delniška družba Portorose začela graditi Hotel Palace Kur. Načrt, ki združuje neoklasicistično arhitekturo z vplivi dunajske secesije in italijanskega sloga, je izdelal dunajski arhitekt Johann Eustacchio, zgradilo pa ga je tržaško podjetje Bruna & Depaoli. Hotel so odprli 20. avgusta 1910. Takrat je veljal za turistični objekt najvišje kategorije in je bil za beneškim Excelsiorjem drugi najlepši in največji hotel na Jadranu.

Med vojno izropan

Imel je številne luksuzne salone za druženje in restavracijo, ki ji ni bilo para daleč naokoli. Njegov čar je dopolnjeval park z odprtim dostopom do plaže. Tehnično je bil izjemno napreden – razkošni apartmaji z lastno kopalnico, centralno ogrevanje, telefonska, električna in vodovodna napeljava ter osebna dvigala. Zato so v njem že od začetka bivali najuglednejši gostje. V tistem času je bil Portorož sicer pravo gradbišče: leta 1912 je dobil tramvaj, zatem kopališče, spomladi 1914. pa še portoroški pomol, ki je prvi železobetonski pomol v monarhiji in stoji še danes.

Med drugo svetovno vojno je turizem zastal, hotel pa je bil izropan. Uporabljali so ga nemški in nato jugoslovanski vojaki. Leta 1949 so ga začeli obnavljati, leta 1951 pa so bile med prvimi gosti vojne sirote v otroških kolonijah. Kasneje so vanj začele prihajati številne znane osebnosti iz sveta politike, kulture in zabave. Ocenjujejo, da je v šestdesetih letih v njem bivalo kar okoli 500 eminentnih gostov. Med njimi so bili Orson Welles, Sophia Loren, Yul Brynner, Marcello Mastroianni, Rita Pavone, Bobby Fischer, Mikis Theodorakis, Sam Peckinpah, Božidar Jakac in Josip Broz - Tito.

Leta 1962 je bil gost hotela celo slavni vohun Elyesa Bazna, znan kot Cicero. Med drugo svetovno vojno je v Ankari delal na britanskem veleposlaništvu in prodajal zaupne podatke Nemcem. Obstaja celo beležnica policista, ki je spremljal njegovo gibanje po Portorožu. Govorilo se je tudi, da je imela Udba v hotelu sobo 401, v katero osebju vstop ni bil dovoljen. V njej naj bi namreč nad prisluškovalnim sistemom hotela noč in dan bdeli delavci Udbe. Morda tudi zato, ker je bila 1964. tam ustanovljena prva slovenska igralnica, ki je delovala do leta 1972.

Kulturni spomenik

V sedemdesetih letih se je okoli hotela Palace začel razvijati nov Portorož, število gostov in kakovost ponudbe pa sta v Palaceu začela upadati. Leta 1980 so prostore prvič delno zaprli, leta 1983 je bil hotel s parkom razglašen za kulturni spomenik, dokončno pa so ga zaprli leta 1990.

Po prenosu lastništva na Občino Piran in nato na Istrabenz, d. d., so leta 2005 piranski svetniki potrdili lokacijski načrt za obnovo hotela. Prenova, vredna 70 milijonov evrov, se je začela z rušitvenimi deli leta 2005. Novembra 2006 so ob položitvi temeljnega kamna javnosti predstavili nove arhitekturne rešitve. Ohranili so glavno fasado s pogledom na morje, Kristalno dvorano in pripadajoče salone, stranske fasade ter zgodovinsko stopnišče.

Strešno konstrukcijo, mansardo in zadnjo fasado pa so na novo zgradili s sodobnimi materiali. Junija 2008 je bila podpisana pogodba, po kateri je hotelska veriga Kempinski prevzela vodenje za dvajset let. Hotel je svoja vrata znova odprl 18. oktobra 2008.

Danes goste na spletu nagovarja z besedami: »Doživite ikoničen, brezčasno eleganten luksuzni hotel s 5 zvezdicami v Portorožu. Prepustite se vrhunski gastronomiji, edinstvenim spa storitvam in ekskluzivnim aktivnostim na območju slovenske Istre.«