Slovenski les izredno cenjen, večinoma pa konča v Aziji

V primerjavi z nekaterimi drugimi dražbami sortimentov najboljšega lesa, še zlasti pa pri tisti, ki jo organizirajo v Slovenj Gradcu, je radgonska licitacija sorazmerno nova. A tudi v Gornji Radgoni se ponudba vztrajno povečuje ... Tako je bilo na prvi licitaciji, leta 2023, komajda 671 hlodov, kar je zneslo tudi približno toliko kubičnih metrov lesne mase. Na letošnji, četrti dražbi pa so bili preseženi prav vsi rekordi, saj se je zbralo kar 1623 hlodov (1520 kubičnih metrov lesne mase). Če se bo tako nadaljevalo, pravijo poznavalci, bo tudi na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni že kmalu premalo prostora za vse ponujene hlode.

Sicer je na vseh dosedanjih dražbah v ponudbi prevladoval hrast, na tamkajšnji dražbi pa so doslej dražili še 20 drugih drevesnih vrst, ki se pojavljajo predvsem v gozdovih severovzhodne Slovenije. Direktor podjetja Gozdarstvo Gornja Radgona Stanislav Rojko je na razvoj izjemno ponosen, še posebno pa na to, da so se nazadnje zbrali lastniki gozdov in kupci iz sedmih evropskih držav. Večino izmed 1632 kosov lesa je seveda tudi to pot predstavljal hrast, na voljo so bile tudi druge drevesne vrste. Predvsem sta kraljevala dob (820 kubikov) in graden (479), ki sta v Pomurju tudi najpomembnejši vrsti z vidika vrednosti. V ponudbi so bili še: robinija, jesen, češnja, lipa, macesen, kostanj, topol, trnata gledičevka ter še posamezni primerki oreha in hruške.

Za kopita pušk

Po Rojkovih besedah se zato tudi radgonska dražba lesa krepi in postaja stalnica: »Verjamem in upam, da je res tako. Letos je na dražbi, ki je bila rekordna v vseh pogledih, sodelovalo 180 lastnikov gozdov in 23 kupcev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Portugalske, Hrvaške, Srbije in Madžarske. Ne nazadnje je bil najdražji hlod prodan za 9496,35 evra.« Dodal je, da je bil ves les, ki je bil pripeljan v Gornjo Radgono, posekan v obmurskem in obdravskem prostoru, vsak hlod pa je moral biti legalnega izvora, kar pomeni, da je moral imeti označbo javne gozdarske službe za posek. Licitacija lesa v Gornji Radgoni postaja že pravi praznik gozdarstva in lesarstva v Pomurju, ne nazadnje gre tudi za enega najpomembnejših gospodarskih dohodkov v regiji.

Tokratna dražba je izstopala predvsem zaradi izjemne količine razstavljenega in prodanega lesa, saj ponudbe ni prejelo pravzaprav samo 40 hlodov v skupni masi 27,45 metra kubičnih lesa. A niti tega lesa ni bilo treba peljati domov, saj je organizator poskrbel za odkup tudi teh hlodov. Rojko, ki ga nasploh veseli kakovost pomurskega in podravskega lesa, poudarja, da dražba ni razlog za posek, temveč način, kako že posekan in zrel les čim bolje ovrednotiti, ob tem pa ohraniti trajnostno gospodarjenje z gozdovi. »Naš cilj je bil, da bi prodali več kot 90 odstotkov hlodov že v prvem krogu, uspelo pa nam jih je prodati 95 odstotkov.« Pravi, da del lesa, prodanega v Gornji Radgoni, posredno konča tudi na azijskih trgih, med drugim na Kitajskem in v Vietnamu. Najkakovostnejša hlodovina gre za izdelavo furnirja za pohištveno industrijo, za avto-armature, kopita za puške, del lesa kupijo tudi sodarji. Drugi razredi se uporabljajo za parket, pragove, palete in druge izdelke.