Slovenski obrambni zid med znamenitosti sveta

LJUBLJANA – Rimska claustra oziroma obrambni sistem, ki poteka od hrvaške Reke do Ziljske doline na avstrijskem Koroškem, večina zidu pa se razprostira čez Slovenijo, je eden največjih antičnih spomenikov v Evropi. Kljub temu pa večina prebivalcev zanj sploh še ni slišala. Kriva je seveda država, ki ni znala prepoznati vrednosti notranjega obrambnega zidu iz tretjega stoletja. Zato pa sta njegovo vrednost prepoznala Tine Kernc in Jure Kusetič z Inštituta Ivan Michler, ki sta kar sama začela iskati ostanke zidu po naših gozdovih, da bi Claustro Alpium Iuliarum kot enovito pomembno zgodovinsko najdišče uvrstila na evropski arheološki zemljevid. Prizadevata si, da bi jo spravila med največje znamenitosti sveta, na seznam Unesca. Ne nazadnje je naša claustra vsaj toliko pomembna kot donavski limes ali Hadrijanov zid.

Ohranjeni Ajdovski zid

Marsikdo je na izletu po gozdu naletel na gomilo, ki ni bila naravnega izvora, vendar sploh ni vedel, da je to rimska claustra oziroma notranji obrambni sistem, ki so ga Rimljani začeli graditi v tretjem stoletju zaradi vpadov barbarov, saj so ti leta 170 prišli celo do Ogleja in Verone. Rimski imperij je na grožnjo odgovoril z gradnjo zidov na vseh naravnih prehodih, ki so vodili do Apeninskega polotoka. Zid ni neprekinjen, saj to ni bilo potrebno zaradi konfiguracije terena. Vseeno pa lahko rečemo, da se razprostira od Reke, čez Učko, Snežnik, Velike Lašče, Rakitno, Ljubljano, Vrhniko, Ajdovščino pa vse do Ziljske doline v Avstriji. Rimska claustra je svojo funkcijo opravljala vse do petega stoletja, ko ni bilo več potrebe po njej. Tudi sicer so jo bolj kot za zaščito pred barbari uporabljali za notranje boje med cesarji in uzurpatorji.

Prvič so se naši arheologi z rimsko claustro resneje začeli ubadati v 60. letih, a je nihče ni sistematično uvrstil v prostor kot celoto.

VEČ V TISKANI IZDAJI: Država ni imela posluha, za slavo Slovenije sta delala brezplačno.