Slovenski ornament je dediščina, ki živi

V kavarni Muzeja novejše zgodovine Celje so pripravili pogovorni večer, ki so ga posvetili očetu slovenskega ornamenta Jožetu Karlovšku, raziskovalcu ornamentike in slovenske stavbne dediščine, ki je bil tudi zbiralec slovenskih bajk in pripovedk ter avtor prve ilustrirane knjige o slovenski mitologiji. O njem, njegovem delu in predvsem dediščini, ki na številnih izdelkih živi in se ohranja, sta spregovorila njegov sin Matjaž in vnukinja Katarina Karlovšek, avtorica kolekcije Slovenski ornament, z njima pa se je pogovarjal direktor Muzeja novejše zgodovine Celje Tone Kregar. Večer sta z izjemnimi glasbenimi nastopi popestrila tenorist Gregor Ravnik in kitarist Marko Hrvatin.

Matjaž Karlovšek je bil peti in najmlajši otrok v družini, očeta Jožeta pa se spominja kot zelo delavnega človeka. »Kot projektant je pustil neizbrisen pečat v gradbeništvu in tudi v Domžale smo prišli zato, ker je oče takrat projektiral in gradil papirnico Količevo. Prav tako je projektiral papirnico Krško, tovarno Titan v Kamniku in številne druge objekte. Ustanovil in vodil je tovarno fine keramike Dekor v Ljubljani, v kateri so izdelovali vse od skodelic do kipcev. Prejel je naziv izumitelja za postopek slikanja na les z lužnimi barvami, Trdinovo nagrado za življenjsko delo in prispevek k znanosti ter Prešernovo nagrado za sestavljanje najboljših tehničnih učnih knjig. Tudi sam sem doštudiral gradbeništvo in delal kot projektant, pri tem pa sem se srečeval z njegovimi deli, saj je napisal praktično vse učbenike za srednjo tehniško šolo, pa tudi knjige o slovenskem domu in slovenski hiši. Še danes na fakulteti, ko predavajo študentom, omenjajo te knjige, na primer pri kovaških in lesenih detajlih,« očetovo zapuščino opiše Matjaž.

Fasada ornamentov

Je pa Jože Karlovšek tudi zbiral izvirne ornamente, in ti so ga tako navdušili, da se je odločil postati zbiratelj, hkrati pa jih je začel sam ustvarjati. Tako je nastala ena najobsežnejših zbirk slovenskega ornamenta pri nas. Ker se je njegovi vnukinji Katarini Karlovšek zdelo škoda, da ta ne bi postala dostopna vsem Slovencem, je leta 2018 zasnovala kolekcijo poslovnih, protokolarnih in spominkarskih daril pod imenom Slovenski ornament Jože Karlovšek. »Edini način, da smo slovenski ornament spravili do ljudi, je bil, da smo ga dali na izdelke, in tako je v sodelovanju z različnimi slovenskimi proizvajalci nastala kolekcija poslovnih daril, spominkov in predmetov za vsakdanjo rabo, kot so nalivna peresa, džezve za kavo, steklenice, kozarci, rokovniki, vrečke za večkratno uporabo, nakit, celo mašni plašči in še marsikaj,« našteva Katarina, ki si želi, da bi Slovenija dobila muzej, ki bi bil posvečen življenju ter delu njenega deda Jožeta Karlovška, in da bi bila v Ljubljani ena od fasad okrašena s slovenskimi ornamenti.

Jože Karlovšek je verjel, da ornamenti niso zgolj dekoracija, ampak kulturni kod in simbolika, ki ima za Slovence zgodovinsko vrednost, zato je ornamentu posvetil življenje. Ker se je rodil v Šmarjeških Toplicah, so se v tej občini že pred petimi leti odločili, da se velikanu slovenske narodopisne in kulturne dediščine poklonijo z organizacijo Karlovškovih dnevov, prav tako so po njem imenovali enega od trgov. S tem so želeli javnosti jasno povedati, da Karlovškova zapuščina nosi močan pečat tudi 63 let po njegovi smrti.