Nevarnosti, ki so se do nedavnega zdele oddaljene in vezane na tujino, so danes le nekaj klikov stran tudi od slovenskih otrok. Policija zato opozarja, da morajo starši z otroki govoriti odkrito, mirno in pravočasno tudi o najbolj neprijetnih temah, kot so spolno izsiljevanje, grožnje ter zahteve po intimnih fotografijah ali posnetkih.

Policija je za naš medij potrdila, da Slovenija ni več zunaj dosega nevarnih virtualnih kriminalnih združb, ki prek spleta ciljajo predvsem na otroke in mladostnike. V tem hipu obravnavajo več kot deset primerov, povezanih s takšnimi mednarodnimi spletnimi mrežami. »Slovenska policija obravnava že več kot 10 primerov, ki so bili potrjeno povezani z virtualnimi organiziranimi kriminalnimi združbami. Gre za oškodovance različnih kaznivih dejanj, najpogosteje kaznivih dejanj, povezanih s spolno nedotakljivostjo otrok,« so nam pojasnili. V interesu zaščite otrok ne bomo navajali imen teh spornih združb. Njihovo delovanje je problematično, a za zgodbo ni pomembno, kdo točno so.

Gre za izjemno nevarne zaprte spletne skupnosti, ki delujejo na digitalnih platformah in družbenih omrežjih. V tujini so preiskave razkrile, da takšne mreže otroke z manipulacijo, grožnjami in spolnim izsiljevanjem silijo v pošiljanje intimnih posnetkov, samopoškodovanje ali novačenje drugih žrtev. Prav zato policija opozarja, da morajo biti starši pozorni na otrokovo vedenje: nenadno zapiranje vase, skrivanje telefona, brisanje pogovorov, tesnobo ali strah ob prejetih sporočilih.

Ko žrtve postanejo storilci

Še posebej skrb vzbujajoče je opozorilo policije, da pri takšnih primerih žrtve intimnih posnetkov in spletnega izsiljevanja niso vedno samo žrtve, ampak lahko pozneje tudi same postanejo storilci. »Značilnost virtualnih organiziranih kriminalnih združb je, da žrtve kaznivih dejanj pogosto postanejo tudi storilci, sum, da je tako, pa policija preiskuje tudi v primerih, povezanih s slovenskimi otroki.«

Podobno kažejo tudi tuje preiskave. Zaprte spletne skupnosti pogosto delujejo po hierarhiji brutalnosti. Žrtve se pod vplivom dolgotrajne psihološke manipulacije lahko prelevijo v storilce in začnejo novačiti nove žrtve. V takšnih skupnostih status posameznika pogosto raste z brutalnostjo dejanj, ki jih stori ali k njim prisili druge.

Znan je primer, ko naj bi vodja ene od takšnih skupin mladoletna dekleta prek spletne kamere silil v samopoškodovanje in ponižujoča dejanja. V nekaterih primerih naj bi se nato tudi žrtve vključile v izsiljevanje drugih. Gre za nevaren vzorec, na katerega opozarja tudi slovenska policija, ko je otrok lahko najprej tarča zlorabe, nato pa ga skupina z manipulacijo in pritiskom potisne v novačenje ali izsiljevanje novih žrtev. V tujini so se takšni primeri končali celo s smrtjo mladoletnikov. Slovenska policija za zdaj poudarja, da pri nas v obravnavanih primerih ni prišlo do tragičnega konca.

Število kaznivih dejanj se povečuje

Spolno izsiljevanje otrok oziroma izsiljevanje z intimnimi posnetki slovenska policija obravnava kot eno od oblik kaznivega dejanja po 176. členu kazenskega zakonika. Leta 2025 so obravnavali 204 takšna kazniva dejanja, leto prej 247, leta 2023 pa 194. Število teh kaznivih dejanj se je v zadnjih letih povečalo.

Kot nam je  pojasnila Maja Ciperle Adlešič, predstavnica policije za odnose z javnostmi, so preiskave kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva zelo zahtevne in včasih dolgotrajne. Kljub temu je preiskanost visoka. »Razlog je tudi v tem, da tovrstna kazniva dejanja preiskujejo visoko usposobljeni kriminalisti. Ker gre za dokaze v digitalnem okolju, ti pomagajo pri učinkovitejši identifikaciji osumljencev in otrok, ki so žrtve spolnih zlorab. V letu 2024 je bilo preiskanih nekaj več kot 86 odstotkov teh kaznivih dejanj, v letu 2025 pa nekaj manj kot 77 odstotkov.« Policija ob tem poudarja, da se preiskave nekaterih kaznivih dejanj še nadaljujejo, zato pričakujejo, da se bo odstotek še povečal.

Po podatkih policije so osumljenci teh kaznivih dejanj v večini primerov moškega spola. Med njimi so tako polnoletni kot tudi mladoletni storilci, stari med 14 in 18 let. Večina osumljenk ženskega spola pa je mladoletnih. »Statistično je v obravnavanih kaznivih dejanjih več mladoletnih deklet, razlika pa ni tako velika kot pri osumljencih, saj so pogosto žrtve tudi mladoletni fantje.« 

Otrok mora vedeti: nisi kriv, povej takoj

Takšne spletne združbe delujejo prikrito, pogosto v zaprtih digitalnih skupnostih. Storilci iščejo ranljive otroke, jih najprej pridobijo z zaupanjem, nato pa jih z grožnjami, sramotenjem ali izsiljevanjem silijo v pošiljanje intimnih fotografij, posnetkov ali v druga dejanja.

Prav zato je pogovor doma ključnega pomena. Otrok mora vedeti, da ni kriv, če ga nekdo izsiljuje, in da mora takoj povedati odrasli osebi. Starši naj bodo pozorni na spremembe v vedenju: nenaden umik, skrivanje telefona, brisanje pogovorov, strah ob prejetih sporočilih, tesnobo, zapiranje vase, odpor do šole ali druženja. To so lahko znaki, da otrok doživlja stisko, o kateri si ne upa spregovoriti.

»Če otrok prejme grožnje, zahteve po intimnih posnetkih ali izsiljevalska sporočila, je treba takoj obvestiti policijo. Kot še poudarjajo, pri tovrstnih primerih sodelujejo s centri za socialno delo, šolami, Pediatrično kliniko, tujimi varnostnimi organi, Europolom in lastniki spletnih platform,« svetujejo na policiji.