Slovenski resničnostni zvezdnik se bori z rakom

Rak ne izbira, pa četudi še tako zdravo živiš. Ta misel Žigi Puconji v zadnjih tednih odzvanja v glavi, saj mu je 5. junija letos diagnoza raka na črevesju popolnoma spremenila življenje. Besede rak ne želi nihče slišati, saj večina ob tem najprej pomisli na smrt. A Puconja, ki bo 14. avgusta praznoval 40 let, se ne da. »Imam to!« se bodri pri spopadanju z najhujšo preizkušnjo v svojem življenju. K sreči, kot pravi, je še pravočasno prišel k zdravniku oziroma je rak še v tako zgodnji fazi, da se ni razširil naprej po telesu. Skupaj z zdravniki na Onkološkem inštitutu je prepričan, da mu ga bo z zdravili in kemoterapijo uspelo zatreti.

Pred dnevi je na Onkološkem inštitutu izvedel za diagnozo. FOTO: Jure Eržen

S Puconjo, ki se ga mnogi gledalci spominjajo po sodelovanju v resničnostnem šovu Big Brother, smo se pogovarjali, potem ko je v omenjeni bolnišnici prejel novo terapijo. Po njej se je še kar dobro počutil in tako nam je z žarom predstavil dosedanjo življenjsko pot ter boj z boleznijo. Priznava, da je šokiran nad dejstvom, koliko ljudi se zaradi raka zdravi v bolnišnici, še težje mu je spremljati trpljenje tistih, ki jim je že zelo načel zdravje. »Še dobro, da greš lahko po kemoterapiji domov in se vrneš v domače okolje,« pravi sogovornik in dodaja, da mu pri boju z boleznijo ob strani zelo trdno stojita mama in oče. Pri vsem skupaj je seveda treba upoštevati tudi psiho; pravi, da te ta lahko zelo spravi na tla, pa četudi na svet in svojo prihodnost vseskozi gleda pozitivno.

Če bi bil zdrav, ga navodilo zdravnikov, da se mora zaradi kemoterapije izogibati soncu (večja možnost opeklin, op. a.), morda ne bi toliko zmotilo. Pa četudi bi mu zaradi druge zdravstvene težave to še kako ustrezalo. »Ampak, kaj naj. Bom pač na morju v senci, čeprav bi tako rad šel na sonce,« se mora hočeš nočeš, kot pravi, sprijazniti z usodo. Zdaj, ko se bori z boleznijo, ima čas še bolje opazovati svoje telo: »Res je neverjetno, kakšen stroj je telo. Prav čutiš, kako se fokusira samo na to, da se pozdravi.« S svojo zgodbo, nadaljuje, želi vse, ki bi se kdaj znašli v podobni situaciji, opogumiti, naj ob prvih nenavadnih znakih takoj obiščejo zdravnika. Naj si za to pač vzamejo čas in naj ne odlašajo.

Od MSC Preziosa se je moral posloviti konec aprila.

Telo ga je ves čas opozarjalo

Še danes je malce jezen, da so mu na križarki, na kateri je vodil trgovino z urami in zlatnino, šele po enem mesecu od odvzema krvi, to je konec aprila, sporočili, da z njegovim zdravjem ni vse v redu. Kdo je zamočil, ne ve. A glede na to, da je bila analiza krvi opravljena na Nizozemskem, tako dolgega čakanja na rezultate res ni pričakoval. K sreči, kot dodaja, je bil prej zelo pozoren na dogajanje v svojem telesu. Da nekaj ni v redu, ga je več tednov opozarjalo vodeno blato. Kljub tabletam se to stanje ni in ni hotelo izboljšati. Poleg tega je ob splošnem slabšem počutju in neobičajni izgubi kilogramov zaznal, da ima iz dneva v dan manj energije. »Ves čas si utrujen. Ves si zaspan. To se mi je zdelo nenavadno, ker sem znan po tem, da zelo rad govorim, da mi energije res ne manjka,« se spominja Puconja.

Ledene promenade ne bo pozabil.

Odkar je konec aprila zapustil križarko, se težko navaja na misel, da bo odslej najverjetneje le še »celinski človek«. »Ne znajdem se več na kopnem. Ladijsko življenje mi je tako rekoč prišlo v kri,« v šali dodaja. Enaindvajsetega junija je namreč minilo enajst let, odkar je prvič začel delati na križarki, oddelal jih je že 15, od tega pet »z nule«.

To pomeni, da je moral trgovino, v kateri je delal, pripraviti na krstno plovbo križarke. Pri osmih ladjah je tudi sam aktivno sodeloval pri njihovih prenovah, nazadnje se je to zgodilo konec marca v nizozemskem obmorskem mestu Rotterdam. Takrat je opravil tudi zdravniški pregled – in odvzeli so mu kri. Če nato ne bi dobil obvestila, da s krvjo nekaj ni v redu, bi z ladjo MSC Preziosa iz nemškega Hamburga konec aprila nadaljeval plovbo proti Norveški. Namesto tega se je moral, tudi s strahom v sebi, na hitro odpraviti domov.

S križarkami je prepotoval precej sveta.

Predstavi nam še svojo izkušnjo s plovbo na križarki MSC World Europa, ki od junija 2024 velja za osmo največjo potniško ladjo na svetu. Na njeni zimski plovbi po Sredozemskem morju je doživel tudi vstop v letošnje leto. Najbolj mu je ostalo v spominu, da je moral potnikom prodajati izdelke na poledenelem delu palube. Šlo je za tisti del, kjer poteka prava mala promenada, a ker ta nima strehe, je po dežju in ob nizkih temperaturah zraka postala pravo malo drsališče. Prigod ima Puconja še precej za opisati.

Vsekakor mu želimo, da se čim prej vrne na križarko, četudi v vlogi običajnega potnika.