Slovenski upokojenci v primežu stroškov: so poleg Hrvatov najrevnejši v Evropi?

Slovenski upokojenci so med tistimi v Evropi, pri katerih pokojnine najslabše pokrivajo ocenjene življenjske stroške, kaže primerjava analitične platforme DataPulse. Graf primerja letne bruto pokojnine pred obdavčitvijo z ocenjenimi povprečnimi stroški življenja, ki vključujejo stanovanje, prehrano, položnice in druge osnovne potrebe, ter pokaže, za koliko odstotkov pokojnina stroške presega ali za njimi zaostaja. Države, kjer pokojnina presega stroške, so označene z vijolično, večina pa je v rdečem delu grafa, kjer stroški presegajo pokojnino.

Za Slovenijo je slika po tem prikazu zelo neugodna. Po podatkih z grafa povprečna letna bruto pokojnina znaša 9400 evrov, razmerje do stroškov pa je –39 odstotkov. To pomeni, da pokojnina po tej primerjavi pokrije približno 61 odstotkov povprečnih izdatkov, preostanek pa ostaja nepokrit. Slovenija je na grafu pri samem dnu, slabše je uvrščena le Hrvaška, ki je pri –40 odstotkih.

Če Slovenijo primerjamo z njenimi obmejnimi državami, sta po tem kazalniku opazno bolje uvrščeni Italija in Avstrija. Italija je pri –15 odstotkih, Avstrija pri –17 odstotkih, kar pomeni, da pokojnine tam pokrijejo precej večji del ocenjenih življenjskih stroškov kot v Sloveniji. Madžarska je skoraj na istem kot mi, pri –38 odstotkih, Hrvaška pa ostaja najslabše uvrščena.

Bodo pokojnine pokrile moje življenje v pokoju? FOTO: Zaslonski posnetek

Kje upokojenci živijo najbolje?

Vprašanje, kje upokojenci po tem prikazu živijo najbolje, graf razume izključno skozi razmerje med pokojnino in stroški. Na vrhu so države, kjer pokojnine stroške pokrijejo ali jih celo presežejo: Romunija (+21 odstotkov), Češka (+18), Poljska (+4) in Španija (+3). Prav Romunija je zaradi tega zaključka posebnost – po razmerju med pokojnino in življenjskimi stroški izpade kot relativno najbogatejša, saj pokojnina stroške presega za 21 odstotkov. Tak rezultat je povezan z dejstvom, da so življenjski stroški v tej državi prikazani bistveno nižje kot v večini drugih evropskih držav, državne pokojnine pa dovolj visoke, da pokrijejo nujne izdatke. Zato so upokojenci tam, čeprav v absolutnem smislu ne prejemajo velikih zneskov, po tem kazalniku videti premožnejši.

Pri Sloveniji je zgodba obratna: čeprav so absolutne pokojnine višje kot v Romuniji, so življenjski stroški po tej primerjavi sorazmerno višji, zato pokojnina pokrije manjši del dejanskih izdatkov. Tako se Slovenija uvršča med države z najbolj izrazitim nesorazmerjem med pokojninami in stroški. Ob tem pa graf preseneti tudi pri bogatih državah: v Luksemburgu stroški presegajo povprečno pokojnino za 34 odstotkov, v Nemčiji pa za 33 odstotkov.

Od kod starejši pokrijejo razliko?

Če povprečna pokojnina v Sloveniji po tem prikazu zaostaja za stroški za 39 odstotkov, se odpira vprašanje, od kod starejši pokrijejo razliko. Navaja se možnost dodatnih virov, kot so prihranki, pomoč družine ali drugi dohodki, vendar to ni nekaj, kar bi si lahko privoščili vsi.

Ali slovenski upokojenci živijo slabše kot srbski, črnogorski ...? Če govorimo o istem kazalniku, torej o razmerju, koliko stroškov pokrije pokojnina, potem da: po grafu sta Srbija pri –25 odstotkih in Črna gora pri –26 odstotkih, kar pomeni manjši zaostanek kot v Sloveniji. Vendar to ne pomeni višjih pokojnin v absolutnem znesku. Po grafu je slovenska pokojnina 9400 evrov letno, srbska 4200, črnogorska 4600. Razlika je v tem, da so pri Srbiji in Črni gori v tej primerjavi prikazani stroški taki, da pokojnina pokrije večji delež izdatkov kot pri nas. Slovenija po tem grafu torej ni na repu zato, ker bi imela najnižjo pokojnino, temveč zato, ker pokojnina glede na ocenjene stroške pokrije zelo majhen delež.

Ekonomisti ob takšnih primerjavah opozarjajo še na možno slabost raziskave: primerja bruto pokojnino z dejansko neto porabo, zato bi bilo po njihovem mnenju primerneje primerjati neto pokojnino in porabo. Pri tem omenjajo tudi, da so ponekod pokojnine obdavčene manj, upokojenci pa ponekod ne plačujejo niti obveznega osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Če bi se upoštevalo tudi to, bi se nekatere države, lahko celo bolje uvrstile, med njimi, kot piše Jutarnji list, bi Hrvaška verjetno lahko prehitela tudi kakšno drugo državo in ne bi bila zadnja na lestvici.