Slovenski romarki, upokojenki iz Logatca, Dolores Jakop in Helena Ina Petek, sta pred dnevi zaradi orkana Orlando obtičali v hribih nad Andaluzijo. Na poti Camino Mozárabe ju je ujelo neurje, razglašeni so bili alarmi, ceste so bile ponekod neprehodne, zato sta se morali ustaviti v gorski vasici Tocón de Quéntar, kjer sta bili več dni odrezani od sveta. Domačini so ju oskrbeli in jima pomagali do varnejše poti v dolino, nato pa sta romanje prekinili in se vrnili v civilizacijo.
Eno od prvih prečenj reke. Tretji dan se je zdelo še enostavno. FOTO: Osebni Arhiv
Na pot sta krenili konec januarja iz Almeríe, kjer ju je že ob prihodu pričakal močan veter. »Še dobro, da sva v težji kategoriji in obteženi z nahrbtnikoma, sicer bi naju odneslo,« sta se pošalili, a vreme se je hitro začelo obračati. Dež, sunki vetra, polne rečne struge in opozorila domačinov so ju prisilili, da sta večkrat pretehtali, ali je nadaljevanje sploh varno.
Vasico Tozon na 1250 metrih zaliva voda. V vasici so ostali gostilničarjeva družina in romarki. FOTO: Osebni Arhiv
Ključni preobrat se je zgodil, ko sta po približno 175 kilometrih hoje prispeli v gorsko vasico Tocón de Quéntar na okoli 1.250 metrih nadmorske višine. Tam nista vedeli, da bosta naslednje dni ujeti: ko sta se zjutraj v polni pohodniški opremi pojavili v gostilni, ju je gostinec brez ovinkarjenja poslal nazaj. Nadaljnja pot je bila preprosto prepovedana, saj so bile razmere na terenu zaradi vremena prenevarne.
Čevlji obloženi z blatom. FOTO: Osebni Arhiv
V zavetju prenočišča sta se skušali ogreti, a tudi to ni bilo preprosto: radiator je deloval le občasno, internetni signal je bil slab ali ga sploh ni bilo, zunaj pa je veter »tulil in žvižgal okoli vogalov«. Kljub temu sta poudarili, da sta bili na varnem, domačini pa so zanju poskrbeli zgledno. Sproti so ju obveščali o razmerah in ju zalagali s hrano, medtem ko so drugod po Andaluziji razglašali alarme in se borili s posledicami neurja.
Eno od prvih prečenj reke. Tretji dan se je zdelo še enostavno. FOTO: Osebni Arhiv
Ko se je pokazalo vsaj malo možnosti za odhod, sta si oprtali nahrbtnika in se peš odpravili proti Quéntarju, po lokalni cesti, ki so jo sproti čistili. Dolores je iskreno opisala, kaj se ji je dogajalo v glavi: »Čutila sem strah, negotovost. Naj greva na pot, naj počakava, naju bo zasul plaz, odnesla voda? Umirjam dramatične slike v glavi in med spustom navzdol neštetokrat prosim – Bog, daj, da srečno prispeva v dolino!« Pot ju je vodila mimo nanosa mulja, podrtega drevja in deročih voda, a sta z vztrajnostjo prišli do civilizacije.
Pogled na izseljeno vas, zadnji dan romanja. FOTO: Osebni Arhiv
Na koncu sta pot prekinili
Tam se jima je pridružil še župan Quéntarja Francisco José Martín Heredia, ki jima je obljubil pomoč, saj je bil prevoz zaradi posledic neurja močno otežen. Župan Francisco izpolni obljubo in slovenski romarki naslednje jutro z avtom civilne zaščite odpelje v Granado, ki je v običajnih vremenskih razmerah oddaljena od Quentarja 6 kilometrov, a zdaj je saj je cesta povsem uničena in zaprta. Vozi ju naokoli po obvozih, po hribčkih in grebenih in po 40 km vožnje so končno prišli do Granade.
Sneg v Andaluziji. FOTO: Osebni Arhiv
Romarki sta se nato nastanili v hotelu v središču mesta. Od prvega dne romanja do odločitve, da je treba pot razumno zaključiti, sta prehodili približno 190 kilometrov. Helena Ina pa je ob vsem doživetem izpostavila tudi človečnost domačinov: »Kar na jok mi gre, ko pomislim, s kakšnimi res hudimi težavami se ukvarjajo ljudje sedaj v teh vaseh, a jim ni vseeno tudi za popolne neznance.«
Slovenski romarki in župan Francisco Jose Martin Heredia, ki ju je peljal z avtom v Granado. FOTO: Osebni Arhiv
V soboto so oblasti v Španiji zaradi neurja evakuirale okoli 11.000 ljudi. V Andaluziji so prebivalce pozivali, naj svoje gibanje čim bolj omejijo, saj so zaprli številne ceste in močno ohromili železniški promet. Ponekod je bilo dramatično tudi v gorah. V vasici Grazalema so zaradi vode, ki je iz višje ležečih območij začela pritekati pod naselje, občutili tresljaje, podobne potresu. Ker je obstajala nevarnost porušitve, so kraj preventivno izpraznili.
