
Galerija

Realna rast BDP se je v drugem četrtletju, ko je bila na četrtletni ravni 1,8-odstotna, medletno pa 5,0-odstotna, precej okrepila. Pospešila je predvsem rast v izvoznem sektorju, pravi Umar. Gospodarska klima je poleti boljša, kot je bila spomladi, ugotavlja in opozarja tudi na tveganja. Kot so po današnji objavi statističnih podatkov o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem četrtletju sporočili iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je bila rast v izvoznem sektorju široko osnovana.
Tako v predelovalnih dejavnostih (4,3-odstotna medletna rast dodane vrednosti) kot v blagovnem izvozu (medletna rast za 6,5 odstotka) so najbolj izstopali medicinski in farmacevtski izdelki, stroji in naprave - vozila, električni stroji in naprave, industrijski stroji - ter tudi kovine in kovinski izdelki. Prav tako se je okrepil izvoz storitev (za 6,1 odstotka). Nadaljevala se je močna rast investicij (za 13,2 odstotka), zlasti državnih, v povezavi z zaključevanjem načrta za okrevanje in odpornost, ugotavlja Umar. Med gradbenimi investicijami se je opazneje povečala tudi gradnja nestanovanjskih stavb. Ob močnem povpraševanju in omejeni ponudbi dela se v gradbeništvu povečujejo cenovni pritiski.
Investicije v opremo in stroje so se po oceni Umarja najbolj povečale v predelovalnih dejavnostih in poslovnih storitvah.
Še nekoliko okrepljena rast trošenja gospodinjstev (za 3,4 odstotka) je bila spodbujena z nakupi motornih vozil, turističnimi potovanji in nakupi neživil. Rast državne potrošnje (za 5,2 odstotka) je ostala visoka in je bila višja kot lani, na kar so po ugotovitvah urada vplivali zlasti povečani javni izdatki za dolgotrajno oskrbo v institucijah ob uvedbi novega sistema. Prej je šlo namreč za zasebne izdatke. Nadaljevala se je tudi rast zaposlenosti v sektorju država, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu.
Kazalniki zaupanja se po močnem aprilskem upadu v zadnjih mesecih izboljšujejo, vrednost kazalnika gospodarske klime se je tudi julija povečala. K mesečnemu izboljšanju je največ prispevalo višje zaupanje v predelovalnih dejavnostih, nekoliko pa tudi med potrošniki in v trgovini na drobno.
Tudi medletno je bilo zaupanje v teh treh segmentih višje, nižje pa je ostalo v gradbeništvu in storitvah. Večina kazalnikov sicer presega dolgoletno povprečje; izjema so predelovalne dejavnosti, kjer pa se zaupanje od konca prvega četrtletja izboljšuje, zlasti glede naročil in pričakovane proizvodnje. Tudi v evrskem območju se kazalniki gospodarskega razpoloženja po močnem aprilskem upadu izboljšujejo.

Osrednje napovedi mednarodnih institucij za svetovno gospodarstvo in evrsko območje so se od začetka vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko znižale, tveganja pa ostajajo velika, ugotavlja Umar. Mednarodne institucije kot pozitivno izpostavljajo odpornost gospodarstev na dosedanje šoke, hkrati pa opozarjajo na velika tveganja, ki bi lahko hitro poslabšala gospodarske razmere.
»Tveganja ostajajo povezana predvsem s trajanjem in morebitnim zaostrovanjem konflikta, gibanjem cen energentov, posledicami poškodovane energetske infrastrukture ter motnjami v transportu in dobavi kritičnih surovin ter stranskih proizvodov naftne industrije skozi Hormuško ožino. Pomembno tveganje ostaja tudi morebitna zaostritev trgovinske politike ZDA,« pravi vršilka dolžnosti direktorice Umarja Alenka Kajzer.
Tveganje predstavlja tudi morebitna večja korekcija vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco, ob nenadnem znižanju visokih pričakovanj glede njihove donosnosti. Vse večja pa sta tudi pogostost ekstremnih vremenskih pojavov in obseg naravnih nesreč, kar krepi predvsem možnost za ponovno višjo rast cen hrane, dodaja vodja Umarja.
Urad je tudi sporočil, da je začel pripravljati jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo bo predstavil sredi septembra.