Slovensko morje potrebuje vaše oči, sodeluje lahko vsak (FOTO)

Kadar na plaži zagledamo delfina, nenavadno meduzo, raka ali želvo, večina med nami seže po telefonu, naredi fotografijo in jo objavi na družbenih omrežjih. Potem pa se zgodba običajno konča. A odslej je lahko drugače. Že ena sama fotografija lahko postane pomemben znanstveni podatek, ki pomaga bolje razumeti in varovati slovensko morje. S tem namenom je zaživela nova spletna platforma zamorje.si, za katero stoji konzorcij Povezani za morje, pri projektu pa sodeluje tudi Nacionalni inštitut za biologijo. Pobudniki verjamejo, da lahko s skupnim sodelovanjem javnosti in stroke nastane ena najobsežnejših zbirk podatkov o slovenskem morju, ki bo dolgoročno prispevala k učinkovitejšemu varovanju tega.

Ena izmed pobudnic je morska biologinja Irena Fonda: »Naša ideja je preprosta, a izjemno učinkovita. Raziskovalci ne moremo biti hkrati na vseh plažah, pomolih in pod morsko gladino, zato vabimo ljudi, naj postanejo naše oči.« Za sodelovanje zato niti ni treba biti biolog, potapljač ali strokovnjak za morske živali. Dovolj sta že radovednost in mobilni telefon.

Na platformi lahko vsakdo vnese opažanje delfina, morske želve, meduze, rib, rakov, ptic, alg ali morskih trav. Prav tako lahko prijavi naplavljene odpadke, razlitje olja, poškodovano žival, nepravilno sidranje ali druge pojave, ki vplivajo na morski ekosistem. Če uporabnik ne ve, katero vrsto je fotografiral, bodo fotografijo pregledali strokovnjaki, jo določili in razložili, kaj je pravzaprav našel. Tako fotografija ne ostane le lep spomin s počitnic, ampak postane del zbirke podatkov, ki pomaga spremljati spremembe v slovenskem morju.

Irena Fonda, ki svoje življenje posveča ohranjanju morske biotske raznovrstnosti, verjame, da prihodnost raziskovanja ni samo v laboratorijih, temveč tudi v sodelovanju z javnostjo. »Vsak dan, še posebno v toplem delu leta, je na obali slovenske Istre na tisoče ljudi. Če vsak prispeva le eno samo opažanje na leto, lahko skupaj ustvarimo veliko zbirko podatkov o našem morju. Prav v tem je moč participativne znanosti: da raziskovalci in javnost postanemo ekipa. Več oči opazuje morje, več lahko odkrijemo,« poudarja Fondova. Slovenska obala meri manj kot 47 kilometrov, raziskovalci pa tudi zato ne morejo spremljati čisto vsakega kotička vsak dan. Prav zato lahko posamezna opažanja ljudi razkrijejo širšo sliko, pa naj gre za pojavljanja invazivnih vrst ali vpliv podnebnih sprememb in poškodbe morskega okolja.

Priložnost za mlade

Projekt nosi tudi pomembno sporočilo za mlade. Generacija, ki je odrasla s pametnim telefonom v roki, lahko svojo tehnologijo uporabi za nekaj, kar presega všečke in kratke videoposnetke. Namesto da fotografija ostane pozabljena v galeriji telefona, lahko postane del znanstvene raziskave. Mladi lahko tako že danes prispevajo k varovanju narave in dobijo občutek, da njihovo dejanje nekaj pomeni. Prav takšni projekti kažejo, da znanost ni oddaljena in dolgočasna. Lahko je pustolovščina, ki se začne na plaži, na supu, med potapljanjem ali večernim sprehodom ob morju.

Platforma omogoča tudi pregled zemljevida opažanj, na katerem uporabniki spremljajo, kaj so v morju opazili drugi. Med prvimi vnosi so že srečanja z veliko pliskavko, glavato kareto, velikim leščurjem, modro rakovico in številnimi drugimi vrstami.

Partnerji konzorcija verjamejo, da lahko skupaj ustvarijo največjo zbirko podatkov o slovenskem morju doslej. Več ljudi bo sodelovalo, bolj natančno bo mogoče spremljati spremembe v morskem okolju in pravočasno ukrepati tam, kjer narava potrebuje pomoč. Če bo vsak obiskovalec obale prispeval le eno opažanje na leto, bo to pomenilo na tisoče novih podatkov, ki jih raziskovalci sami nikoli ne bi mogli zbrati. Morda bo prav fotografija, ki jo boste posneli naslednjič na plaži, tista, ki bo pomagala napisati novo poglavje zgodbe slovenskega morja.