VIDEO: Prispevek o odprtju drugega tira: zgodovinski dan, povzet v eni minuti in pol 

VIDEO: Premier Robert Golob je takole nagovoril zbrane

»Danes je to rezultat. In če kaj, je to še en razlog, zakaj smo lahko danes tako ponosni na svoje finančno znanje. Tudi na pomoč, ki jo je dala Evropska komisija, ampak oni dajejo vedno pomoč najraje tistim, kjer so tveganja najmanjša. Tam, kjer vidijo, da bo denar racionalno porabljen, tam dajo več. In ne boste verjeli, komu dajejo največ v zadnjih letih. Ravno Sloveniji. So nam dali največ kadarkoli pri poplavah, ker so verjeli, da jih bomo realizirali po poplavno obnovo tako, kot je treba, in smo jo. In so dali daleč največ zdaj, maksimalno, ravno zaradi tega, ker so verjeli v našo finančno sposobnost, da ta tir zgradimo racionalno, kolikor se le da. In na koncu, to je tudi zgodba o ministrici. O ministrici, ki je tir začela. O ministrici, ki je tir zaključila in se danes pripeljala s prvim vlakom. In o ministrici, za katero mislim, da bi bil greh, ko ne bi zaključila še naslednjo cev. Tako da se veselim, da se vidimo čez štiri leta.« To je na slovesnosti ob odprtju drugega tira povedal premier Robert Golob.

VIDEO: Takole je premier na vožnjo z železniškim loparčkom pospremil vlak

VIDEO: Prvi videoposnetek odprtja Drugega tira z rokovanjem premierja in ministrice

VIDEO: Takole je prvič iz predora po drugem tiru zapeljal vlak

VIDEO: Na prizorišču drugega tira so se zbrali visoki gostje

Navdušenje prvih potnikov

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob slovesni otvoritvi drugega tira železniške proge Divača-Koper povedala: »Slavimo velik uspeh. Za celotno Slovenijo. Tiri so položeni in prevozni. Slavimo znanje, vztrajnost. Na tem predoru so viadukti, predori, tehnično zahtevni objekti. Krepimo gospodarstvo Evrope. Letos Slovenija vlaga 1,7 milijard evrov. Vsak evro iz evropskega denarja pomeni razvoj. Prejeli smo 389 mio EUR oziroma 35 % projekta.«

Premier Golob je čestital infrastrukturni ministrici Bratuškovi. FOTO: Leon Vidic/Delo  

Dušan Mes, predsednik uprave Slovenskih železnic: »Na cesti bo 6000 tovornjakov manj. Računamo na 200 vlakov dnevno. Imeli bomo bolj varne avtoceste, bolj varne železnice. To je pridobitev tudi za potnike. Z nadgradnjo proge se bo čas potovanja skrajšal. Projekt bo koristen tudi za lokalno skupnost in ekologijo.«

Matej Oset, uprava 2TDK: »Danes v tem posebnem dnevu izjemno veseli in počaščeni, da imamo priložnost predstaviti novo prevozno progo. Vožnja je bila izjemna, izjemno prijetna, je pa seveda bilo vredno vsega tega truda, normalno, zaradi tega, ker ne gre samo za to, da se sama železniška povezava med Koprom in pa Ljubljano ali pa bom rekel centralno Slovenijo izboljša, pohitri, na drugi strani naredi bolj varno, ampak pomeni seveda bistveno več. Pomeni logistično dejansko izjemno pomembno pot, ki je predvsem za Luko Koper izjemno pomembna. Pomembna je tudi večja konkurenčnost, da postane tudi pravo, kot je že zdaj, ampak da bo še boljše vozlišče za vse, za celotno regijo in pa seveda v nadaljevanju potem tudi za vse povezave, ki jih imamo v Evropi. Smo le na tem ključnem koridorju sredozemskem, se pravi, ki povezuje  Sredozemlje, centralno Evropo in pa vzhodno Evropo, in to je izjemna priložnost ne samo povečanje konkurenčnosti, ampak tudi dodajanje vrednosti slovenskemu gospodarstvu v višini približno 150 milijonov letno. Se pravi, to so nekatere številke, ki morda vse skupaj pretresejo, ko jih prvič slišijo, ampak dejansko je temu tako. Skratka, drugi tir je tisto, kar ustvarja neko dodano vrednost tudi za slovensko gospodarstvo.«

Stojan Petrič, nadzorni svet Kolektorja: »Ta projekt ni bil samo pomemben za Slovenijo, v tehničnem, organizacijskem in pa finančnem smislu, ampak tudi za Kolektor. /.../ In če grem še korak naprej, ja, to je bil mednarodni konzorcij. Turški in pa slovenski partner sta to delala in sta lepo sodelovala, do šest mesecev pred koncem, ko se je turški partner odločil in je pač moral prenehati z operativnim delom in je Kolektor potem izpeljal ta projekt do konca. Danes smo srečni, da smo to zaključili. Res je tudi, da bo Kolektor na teh izkušnjah pridobil ustrezne reference in verjamem, da smo edino slovensko podjetje, ki je na Zahodnem Balkanu v stanju jutri izpeljati s temi referencami vse te projekte. /.../ Danes sem snemal viadukt Vinjan, ker sem se peljal čez njega. Tam nas je čakal tako imenovan aktivni fosilni plaz. Ali veste, da je moral Pipenbaher popraviti ta projekt, da smo lahko začeli z gradnjo? Mi smo to tudi naredili, s tako imenovano konzolno gradnjo. To je posebna tehnologija, ki se je delala tukaj, v Sloveniji, pred več kot dvajsetimi leti, na viaduktu Črni Kal. In če gremo še korak naprej, imeli smo veliko kraških jam, preko devetdeset. In ena od njih je bila šestinštirideset metrov dolga. Mi smo morali narediti za šestinštirideset metrov dolg tako imenovani objekt, ločni objekt, most, ki ne nosi samo tirnice in pa vlaka, ampak cel tunel. Ali veste, kako je to zahtevno delo? /.../ Čestitke 2TDK-ju, DRI-ju, ki so nas pri teh stvareh podpirali, da smo dobro delali. Čestitke, seveda, moram reči, vsem tisoč dvesto delavcem, ki so delali na tem projektu, več kot šestdeset inženirjev, ki je delalo na tem projektu. In kar je najbolj pomembno: ta projekt je bil varen. Mi nismo imeli nobenih nesreč. Tri leta delati, štiri leta na projektu in ne imeti nesreče. To je višek in res hvala. Torej, in čestitke tudi Sloveniji, ministrici za infrastrukturo, ker je, bom pa rekel še enkrat, tehnično, strokovno in finančno izpeljala dobro ta projekt, skupaj s svojimi ljudmi in seveda tudi predsedniku vlade, ki ji je zaupal. In seveda, zahvala tudi mojim sodelavcem.«

Vlak se pelje kot po maslu

Kot poročamo že ves dan, je sreda, 11. marca 2026, za slovensko infrastrukturo in razvoj zapisana z zlatimi črkami. Organizatorji s posebnim dogodkom obeležujejo prvo vožnjo vlaka, ki je po 2. tiru malo po 15. uri popoldan pripeljal iz Divače v Koper. Slavnostni govornik na dogodku je bil predsednik vlade Robert Golob. Nova železniška proga med Divačo in Koprom je v celoti povezana od prejšnjega tedna. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki se prav tako udeležuje slovesnosti, je to označila za zgodovinski dan za Koper, Primorsko in celotno Slovenijo. Preizkusne vožnje sicer potekajo že nekaj dni, danes pa je vlak po novi progi prvič zapeljal tudi uradno in s sabo popeljal državni vrh ter vse najbolj odgovorne za uspešno izvedbo projekta. 

Da gre za zgodovinski dan, izpostavlja tudi Marko Brezigar, direktor 2TDK. V pogovoru, ki si ga lahko ogledate na tej povezavi, je med drugim izpostavil zanimivost, da so pravzaprav zgradili »gorsko progo – na kratki razdalji se s 430 metrov nadmorske višine spustimo na morsko gladino«. Posebnost je tudi tir na togi podlagi v vseh predorih. Ker pri klasičnih tirih zaradi gramozne podlage nastajajo manjši posedki, je vožnja nekoliko manj enakomerna. »Tukaj posedkov ni – vlak se pelje kot po maslu,« pravi Brezigar.

Drugi tir – odprtje tunela 20. novembra lani. FOTO: Blaž Samec/Delo

Najsodobnejši na svetu

Gre za popolnoma novo železniško progo s sodobnimi gradbenimi rešitvami, kot je tir na togi podlagi in prehodna polja med togo podlago in tirom na gramozni gredi, so pojasnili v projektnem podjetju 2TDK, ki bdi nad tem trenutno največjim infrastrukturnim projektom v državi. Na posameznih odsekih je bil pod tire vgrajen poseben elastični sistem oz. elementi, ki delujejo kot dušilci vibracij. Absorbirajo namreč tresljaje, ki nastajajo pri prehodu vlakov, ter preprečujejo njihov prenos na konstrukcijo predora ali na okoliške stavbe, so še zapisali v 2TDK. Ta sistem je po njihovih navedbah namenjen zmanjševanju vplivov na okolje ter zagotavljanju boljše kakovosti življenja prebivalcev ob progi. Projekt je vreden okoli ene milijarde evrov, financiran pa je s kombinacijo različnih finančnih instrumentov, vključno s kapitalskim vložkom Slovenije, nepovratnimi sredstvi EU in bančnimi posojili. Ministrica Bratuškova se je tako že zahvalila izvajalcem in izpostavila domači gradbeni podjetji Kolektor CPG in SŽ ŽGP, ki sta se držali dogovorjenih rokov. Zahvalo je namenila tudi vsem drugim, ki so sodelovali pri projektu, še posebej pa delavcem na terenu.

VIDEO: Prve ideje o drugem tiru imajo že osivelo brado

Težko pričakovan projekt je bil močno politično izpostavljen: razveljavljen referendum je vodil v odstop premierja, sporna maketa pa v odstop ministra. Nova proga poleg gospodarskih učinkov prinaša tudi okoljske in varnostne izboljšave. Aktivnosti za nekaj več kot 27 kilometrov dolgo progo med Divačo in Koprom so stekle pred več desetletji, največjega zanimanja širše javnosti pa je bil projekt deležen, potem ko ga je med prioritetne naloge uvrstila vlada Mira Cerarja.

Delov novinar Boris Šuligoj, ki je poklicno vsa leta spremljal gradnjo, je poudaril, da ideja o gradnji drugega tira sploh ni nova. »Že v 1980-ih se je začelo govoriti o potrebi, da bi morali zgraditi ta tir, ki se v sredo odpira. Leta 96 je Drnovškova vlada najprej naročila študijo upravičenosti take naložbe in istega leta uvrstila ta projekt v program nacionalnega razvoja železniškega omrežja. Leta 2001 pa je spet Drnovškova vlada začela postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta, ki je bil sprejet leta 2005 pod Janševo vlado. Ampak Janševa vlada se je dve leti kasneje začela z Italijani dogovarjati o tem, da ne bo DPN bil sprejet za enotirno progo. In začeli so se dogovarjati z Italijani tako, da bi se iz Trsta pridružil še en krak pod Črnim Kalom, v tunelu pod Črnim Kalom do Divače. S tem bi bilo treba narediti nov projekt, spremeniti prostorski načrt in speljati okoljevarstvene postopke. To pa je spet jemalo čas. In po treh letih vsega tega dogovarjanja, v začetku leta '10 ali pa konec leta '09, so se Italijani premislili in se umaknili. V bistvu smo se leta 2010 vrnili na pozicijo 2005. Izgubili smo pet let. Takrat se ni nihče kaj dosti sekiral zaradi tega, da smo to naredili. No, in potem je bilo še nekaj zapletov. Recimo leta '13, ko se je umikala vlada Janeza Janše, je minister za promet in infrastrukturo Zvonko Černač rekel: »Tudi če bi Luka Koper za 30-krat povečala pretovor, se ta tir ne bi izplačal.«

Takole je bilo videti gradbišče pred slabim letom, aprila 2025. FOTO: Blaž Samec/Delo

VIDEO: Oglejte si, kako je nastajal drugi tir

Zaradi železniške proge šli celo na referendum

Spomladi 2017 je ministrstvo za infrastrukturo vendarle pripravilo zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom. Poslanci so ga po vetu državnega sveta potrdili dvakrat, kmalu zatem pa je eden najglasnejših nasprotnikov projekta Vili Kovačič ob pomoči opozicijske stranke SDS začel zbirati podpise za razpis referenduma. Septembra istega leta je večina volivcev na referendumu zakon podprla, a referendum zaradi prenizke udeležbe ni uspel. Tudi na ponovljenem referendumu maja pobudnikom zaradi prenizke udeležbe ni uspelo, je pa zaradi vseh zapletov odstopil premier Cerar.

Karikatura Marko Kočevar/Delo

Aktivnosti na drugem tiru so se medtem nadaljevale, investicijo je vodilo z zakonom ustanovljeno projektno podjetje 2TDK. Javno naročilo za glavna gradbena dela so razdelili na dva dela – odsek med Divačo in Črnim Kalom ter Črnim Kalom in Koprom. Gradnja drugega tira je stekla v letu 2021. »Kocka je padla, drugi tir se od danes gradi,« je začetek gradbenih del maja 2021 pospremil takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Gradnja je bila zahtevna, saj je na progi sedem predorov in trije viadukti, gradbinci so med gradnjo odkrili vrsto kraških jam. V času gradnje se je v finančnih težavah znašel eden od izvajalcev del, turški gradbinec Yapi Merkezi, ki od države terja 330 milijonov evrov. Na ministrstvu za infrastrukturo zahtevek zavračajo in izpostavljajo, da gre za neutemeljeno izsiljevanje, je preteklo dogajanje povzel STA.

Slovesnost ob odprtju  predorov FOTO: Blaž Samec/Delo

Nujen za konkurenčnost Luke Koper

Z drugim tirom se bo zmogljivost proge povečala na 212 vlakov dnevno, kar bo omogočilo prevoz skoraj 37 milijonov ton tovora letno. To bo olajšalo poslovanje Luke Koper in povečalo konkurenčnost Slovenije kot logističnega stičišča. Da bi omogočili nadgradnjo proge drugega tira v dvotirno, je vlada junija 2017 sprejela sklep za pripravo potrebnih podlag za širitev servisnih cevi. DZ je oktobra 2024 sprejel novelo zakona o drugem tiru, ki poleg enotirne proge omogoča izvedbo še vzporednega levega tira. Dela naj bi stekla leta 2027, proga pa naj bi bila končana tri leta kasneje. Vse skupaj bo stalo dodatnih 400 milijonov evrov. Ker bo promet preusmerjen na drugi tir, bodo obstoječo progo med Prešnico in Koprom demontirali. Speljana obstoječa trasa bo spremenila namembnost, načrtovana je gradnja kolesarske proge.

VIDEO: Pogovor z Markom Brezigarjem

Ministrica Alenka Bratušek FOTO: Blaž Samec/Delo