SLS: Konec pometanju pod preprogo, na vrsti so preiskovalci

LJUBLJANA – Razkritja dokumentacije nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki kažejo na njeno vlogo pri usmrtitvah dveh hrvaških emigrantov v 70. letih prejšnjega stoletja, o čemer so razglabljali tudi v DZ, zahtevajo odziv institucij slovenske pravne države in obsežno kriminalistično preiskavo, so prepričani v SLS.

Roman Leljak je pretekli ponedeljek predstavil nekatere dokumente, iz katerih po njegovih besedah izhaja, da je nekdanjega poročnika hrvaške domobranske vojske Nikico Martinovića v Celovcu ubila takratna slovenska SDV, akcijo pa naj bi bil odobril takratni načelnik SDV Janez Zemljarič. Martinovića, ki je imel v Celovcu trgovino, naj bi bili ubili, ker naj bi načrtoval spominsko slovesnost ob obletnici povojnih pobojev. Domnevne dokaze o naročnikih, ki naj bi se nanašali na uboj hrvaškega emigranta Martinovića leta 1975 v Celovcu, je Leljak v ponedeljek predal celovški policiji in z njo opravil pogovor. 

Za zločini stojijo ljudje z imeni in priimki

V SLS so prepričani, da je treba poleg državnozborske komisije na osnovi dokumentov in na podlagi utemeljenih sumov, indicev in konkretnih obtožb aktivirati tako preiskovalne organe kot tudi institucije pravne države. Opozarjajo namreč, da lahko koalicijska večina v vsakem trenutku preglasuje sklepe za razkritje ozadja dogodkov.

Kot so zapisali v izjavi za javnost, je stranka SLS med prvimi obsodila vse tri totalitarizme, fašizem, nacizem in komunizem, s tem pa tudi delovanja tajnoobveščevalnih služb povojnega časa v okviru nekdanje skupne države. »Dejstvo je, da za zločinskimi dejanji stojijo ljudje z imeni in priimki, kot je tudi jasno, da so ukazi in navodila za tovrstne akcije prihajali s samega tedanjega političnega vrha. Na osnovi arhivskega gradiva je možno ugotavljati tudi osebno odgovornost posameznikov, zato je kakršno koli vnovično zapiranje arhivov ali omejevanje dostopa javnosti do dela gradiv nedopustno in se ne sme zgoditi.«

Na potezi so preiskovalci

»Žalostno bi bilo, da bi v suvereni državi, kot je Slovenija, dogodke iz polpretekle zgodovine, na katere nikakor ne moremo biti ponosni, pometali pod preprogo v nedogled, medtem ko bi preiskave izvajali preiskovalci iz tujine.« Kot so zapisali, niso problematične zgolj nelegalne akcije na tujih ozemljih, temveč tudi številni zločini na domačih tleh.

»Zato so sedaj na potezi slovenski preiskovalci kot tudi državno tožilstvo, da sprožijo preiskave, preučijo dokaze in arhivsko dokumentacijo ter pokličejo na odgovornost vpletene ter objavijo njihova imena, ne glede na to, ali so še med nami ali so že pokojni.«

Poudarjajo, da je čas, da se kot narod soočimo s temnimi platmi naše polpretekle zgodovine, tedanje zločine pa tudi označimo kot zločine.» To naj storijo institucije pravne države, preiskovalni in pravosodni organi. Politika pa naj jih pri tem ne ovira in naj se začne ukvarjati s sedanjostjo in prihodnostjo.«

Opozorili so še, da so pred Slovenijo številne naloge, predvsem na področju iskanja izhoda iz gospodarske krize. Današnja politika se mora torej osredotočiti na teme sedanjosti, »a nikakor ne na račun pometanja pod preprogo zločinov nekdanjega totalitarnega režima. Vse žrtve tega obdobja, tudi tiste, za katere ne vemo, kje ležijo njihovi posmrtni ostanki, si zaslužijo pieteten, spoštljiv odnos in dostojen pogreb.«