Smetnjak, ki medveda ne privlači (FOTO)

Postavitev 48 kompozicij medvedovarnih smetnjakov v štirih slovenskih občinah je odličen primer, kako lahko tesno sodelovanje med državo, strokovnimi ustanovami in lokalno samoupravo prinese konkretne rešitve za zmanjševanje konfliktov med ljudmi in rjavim medvedom – in to v razmeroma kratkem času. Pri izvedbi tega ukrepa so moči združili Zavod za gozdove Slovenije, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter občine Brezovica, Črnomelj, Loški Potok in Sodražica skupaj z lokalnimi komunalnimi službami ter prebivalci. Na uradni predstavitvi ukrepa na Rakitni so prisotni predstavniki vseh sodelujočih institucij poudarili, da je prav povezovanje stroke, politike in prebivalcev na terenu ključ do uspešnega sobivanja z velikimi zvermi.

Medvedi se v iskanju hrane hitro navadijo na lahko dostopne vire v bližini naselij, zaradi česar se začnejo vračati med hiše ter postopoma izgubljajo svoj naravni strah pred človekom. Medvedovarni smetnjaki, ki jih je Zavod za gozdove Slovenije razvil v okviru evropskega projekta LIFE DinAlp Bear, imajo posebno konstrukcijo, ki živalim onemogoča odpiranje pokrova, prebivalcem in komunalnim službam pa še naprej omogoča povsem neovirano uporabo. V. d. generalnega direktorja Direktorata za okolje, naravo in podnebje na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte je ob tem povedala, da s temi smetnjaki zmanjšujemo privabljanje medvedov v naselja in s tem možnost konfliktov z ljudmi, kar prispeva tako k varstvu ljudi kot k ohranjanju zveri. Za izvedbo projekta je ministrstvo zagotovilo 100.000 evrov, Zavod za gozdove Slovenije je izvedel javno naročilo ter na podlagi podrobnih analiz določil najprimernejše lokacije, sodelujoče občine in komunalna podjetja pa so poskrbeli za pripravo betonskih podstavkov ter druga gradbena dela. Določene finančne in birokratske obveznosti pa so prevzele sodelujoče občine.

Dovoljen odstrel

Kljub velikemu pomenu teh preventivnih ukrepov so predstavniki stroke in lokalnih skupnosti enotni, da medvedovarni smetnjaki ne morejo biti edina rešitev. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je poudaril, da gre pri projektu za zgleden primer dobrega sodelovanja, »vendar bomo z rjavim medvedom uspešno sobivali le, če bomo preventivne ukrepe povezali z rednim in aktivnim upravljanjem populacije, kar je nedavno potrdilo tudi upravno sodišče«. S tem stališčem so se strinjali tudi župani sodelujočih občin. Župan Brezovice Metod Ropret je pojasnil, da prebivalci Rakitne dobro poznajo pomen pravočasnega preprečevanja konfliktov in da lokalne skupnosti potrebujejo praktične rešitve, pri čemer je ob preventivi nujno tudi dosledno in strokovno utemeljeno aktivno upravljanje populacije. Vendar, kot pravi Ropret, »lomastenje medvedov po osrčju vasi in prebiranje zabojnikov ni več del običajnega sobivanja, zato je bilo treba ukrepati«. Njegovim besedam sta prikimala tudi župan Občine Sodražica Blaž Milavec ter župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek. Milavec je med drugim opozoril, da vse večja populacija ne ustreza niti medvedom, saj si ne želijo srečavanja in sobivanja z ljudmi, njihov naravni prostor je gozd. Kavšek pa je bil jasen, da ko se populacija poveča in zveri prepogosto zaidejo v naselja, je v prvi vrsti treba zaščititi ljudi.

Prisotnost velikih zveri ne vpliva le na varnost prebivalcev, temveč močno posega tudi v kmetijsko dejavnost, kjer medved povzroča največ škode. V. d. generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo Simon Resman je opozoril na pomen varovanja kmetijskega premoženja ter pojasnil, da država s skupno kmetijsko politiko ciljno sofinancira ukrepe, kot so elektroograje, elektromreže, pastirski psi in pastirji na območjih, kjer se pojavljajo velike zveri.

Župan Andrej Kavšek je bil jasen, da je treba v prvi vrsti zaščititi ljudi.

Na koncu so vsi sodelujoči opozorili, da je končna učinkovitost medvedovarnih smetnjakov v rokah samih uporabnikov. Zgolj ustrezna oprema namreč ne zadošča, če ljudje pokrova po uporabi ne zapirajo dosledno ali če odpadke puščajo zunaj zabojnikov.

Prav vsi sogovorniki so pozdravili zadnjo sodbo upravnega sodišča, ki dovoli odstrel 206 medvedov, saj se je populacija zveri možno razširila in je že visoko nad 800, kar je po oceni stroke tista zgornja meja, ki je še vzdržna za normalno sobivanje ljudi in rjavega medveda. Ocene so, da se je populacija medveda močno razširila in jih je že nekje med 1100 in 1200.