Smo izgubili vojno za teran? To odgovarja Bruselj

BRUSELJ – Evropska komisija je danes v Bruslju v pisni izjavi pojasnila stališča glede terana. V tej izjavi kljub pomislekom Slovenije vztraja, da je dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran pod strogimi pogoji glede etiketiranja v skladu s pravnim redom EU. Komisija je izjavo posredovala po sestanku posebnega odbora za kmetijstvo, ki je danes v Bruslju pripravil zasedanje kmetijskih ministrov prihodnji ponedeljek. V odboru sodelujejo strokovnjaki članic in predstavniki komisije.

V izjavi piše, da je komisija na današnjem sestanku članicam opisala ozadje in pravno podlago za svojo namero, da hrvaškim proizvajalcem dodeli omejeno izjemo, ob opredelitvi jasnih pravil za omejitev uporabe imena sorte grozdja teran na etiketi za vino z zaščiteno označbo porekla 'hrvaška Istra' (Hrvatska Istra).

»To ne spreminja ekskluzivne pravice slovenskih proizvajalcev do uporabe imena teran na oznakah za vino za opis zaščitene označbe porekla teran,« je komisija pojasnila v pisni izjavi.

Vino teran naj bi bilo torej še naprej zaščiteno le v Sloveniji, Hrvaška pa bi lahko uporabljala ime sorte grozdja pri označevanju vina. Kot so že decembra pojasnili viri pri komisiji, bi moralo v tem primeru 'teran' pisati z manjšimi črkami kot 'Hrvatska Istra' in oboje bi moralo biti na istem vidnem polju.

V komisiji so ob tem v današnji pisni izjavi še izpostavili, da se z načrtovanim ukrepanjem dejansko odzivajo na vlogo Hrvaške za odobritev omejene uporabe imena sorte grozdja teran pri označevanju vina z zaščiteno označbo, in to pod strogimi pogoji. Ta vloga je bila po navedbah komisije podana pred pristopom Hrvaške k EU. S svojimi dejanji komisija potrjuje pravice hrvaških proizvajalcev in želi končati trenutno pravno negotovost. Komisija tako deluje v skladu z obveznostmi iz pogodbe, po kateri mora ukrepati.

Ob tem komisija v izjavi še izpostavlja stališče, da ni razloga, da bi primer terana obravnavali drugače od drugih primerov, ko je v eni članici zaščitena označba porekla, v drugi članici ali tretji državi pa se pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla uporablja homonim, ki označuje sorto grozdja.

Trenutno je 53 takšnih izjem, od katerih ima koristi večina vinogradniških članic EU, tudi Slovenija. Podobna izjema velja za Slovenijo po navedbah komisije v primeru francoskega burgundca in nemške frankinje.

Za to vprašanje je po navedbah komisije ključna zakonodajna podlaga tretji odstavek 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov, po katerem je komisija pristojna za sprejetje delegiranih aktov za upoštevanje obstoječih praks označevanja in dovoljuje izjeme od pravila, da se ime sorte grozdja, pri katerem gre za zaščiteno označbo porekla, ne sme pojaviti na oznaki kmetijskih proizvodov.

Odziv komisije na vlogo Hrvaške in načrtovana odobrena izjema sta popolnoma v skladu s pristopom, ki ga je komisija sprejela v primeru podobnih vlog in odobrenih izjem v preteklosti, poudarjajo v pisni izjavi.