BRUSELJ, LJUBLJANA – So se res vsi slovenski predstavniki v Evropskem parlamentu enako, na vse kriplje oziroma dovolj trudili zaščititi nevtralnost interneta? Recimo bobu bob: večina v Evropskem parlamentu je nazadnje žal zavrnila vse amandmaje, tudi tiste, s katerimi bi res lahko zagotovili nevtralnost interneta. Medtem ko se nekateri zdaj trkajo po prsih in oprsju, češ kako so branili nevtralnost interneta, pa drugi, ki se niso pripravljeni sprenevedati, priznavajo, da je Evropskemu parlamentu nedvomno zaželeno nevtralnost najbrž uspelo celo dokončno pokopati. Izglasovano besedilo evropske uredbe sprevrženo določa, da so »za posebne primere« dopustne posebne storitve, katere naj bi te bile, pa ni opredeljeno. Prav v tej neopredeljenosti (nedoločljivosti, nejasnosti) pa naj bi se skrivala pravna luknja, skozi katero bodo telekomi in njihovi lastniki skoraj gotovo lahko (za)kupili prednostno, privilegirano obravnavo svojega sodelovanja v internetnem prometu. Katastrofa, v bistvu je večina evropskih poslancev dopustila ukinitev takšnega svobodnega interneta, kakršnega smo doslej poznali v Evropi. Kritiki takšnega ravnanja (med njimi so tudi slovenski pobudniki projekta Rešimo) resda še vedno upajo, da jim bo vsaj na območju posameznih držav članic EU uspelo preprečiti, da bi tamkajšnjo zakonodajo harmonizirali (uskladili) z evropsko uredbo.
Bogovič je le opozoril
Naši evropski poslanci dr. Milan Zver, Romana Tomc, Franc Bogovič in Patricija Šulin – vsi so člani skupine Evropske ljudske stranke (EPP) – so se sicer v posebnem sporočilu za javnost pohvalili, da so se močno zavzeli za nevtralnost interneta. Poudarili so, da internetna nevtralnost koristi končnim uporabnikom, evropskim državljanom in je nujna tudi za zagotavljanje poštene konkurence na trgu: »Namesto da dopustimo nastanek interneta dveh hitrosti, je treba zagotoviti, da bo dostop brez diskriminacije enak za vsakogar ter da ne bo prihajalo do nastajanja monopolov in omejevanja zdrave konkurence...« No, Bogovič je v ločenem sporočilu za javnost dodal, da v predlogu, o katerem so glasovali, internetna nevtralnost ni bila omenjena niti z besedico: »S tem, ko lahko ponudniki internetnega dostopa selektivno nadzorujejo internetni promet do končnega uporabnika, lahko postavljajo v ospredje komercialne storitve, ki jih sami tržijo oziroma imajo možnost prednostne obravnave storitev tistih ponudnikov, s katerimi so poslovno povezani...«
Kaj pa o evropski nevtralnosti interneta pravi starosta med našimi evropskimi poslanci Lojze Peterle? Pravi, da je zadovoljen z doseženim. Posebno se je razveselil tega, da državljani EU leta 2017 ne bodo imeli več nobenih stroškov z roamingom (mobilnim gostovanjem). V izglasovanem, skratka, ne vidi nič spornega: »Menim, da je v kompromisnem predlogu za nevtralnost vendarle dovolj dobro poskrbljeno, poleg tega pa je, kar je izjemno pomembno, zagotovljena tudi konkurenčnost.« Blagor njemu. Če to iskreno verjame.
Nekateri izkušeni internetni strokovnjaki so nasprotno zelo zaskrbljeni, saj so prepričani, da je rezultat glasovanja v prid navidezni nevtralnosti interneta le še en dokaz več, da Evropski parlament obvladujejo različni lobiji ter da je bil tudi v omenjenem primeru ujetnik in talec lobistov telekomunikacijske industrije.
Nevtralnost je ali je pač ni
Evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Zeleni/ESS) je med razpravo o internetni nevtralnosti v Evropskem parlamentu opozoril: »Načelo nevtralnosti v zvezi z odprtim internetom pomeni, da je treba ves internetni promet obravnavati enako, brez diskriminacije, omejitev ali vmešavanja, neodvisno od pošiljatelja, prejemnika, vrste, vsebine, naprave, storitve ali aplikacije. Ko pa zdajšnji predlog primerjamo z besedilom iz prvega branja, je mogoče ugotoviti, da manjkajo tako rekoč vsa določila, ki se nanašajo na pojem, definicijo in zagotavljanje neodvisnosti in nevtralnosti interneta.« Šoltes je poudaril, da so prav na to opozarjali tudi strokovnjaki iz Slovenije ter da je primer dobre prakse in zakonodaje, po kakršnem bi se zagotovo lahko zgledovala EU, prav slovenski.