Sodelujoči roboti so sposobni učenja, prilagajajo se različnim nalogam

Sodelujoči roboti delujejo v interakciji z ljudmi, kar omogoča večjo varnost, učinkovitost in fleksibilnost delovnega mesta, so na današnjem predavanju poudarili profesorji z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. Predstavili so potencialne koristi uporabe sodelujočih robotov, med drugim na področju industrije, kmetijstva in medicine.

Kot je pojasnil profesor Matjaž Mihelj, so sodelujoči roboti zasnovani za varno sodelovanje z ljudmi v skupnem prostoru. Za razliko od tradicionalnih industrijskih robotov so lažji, oblikovani brez ostrih delov in možnosti za vkleščanje npr. prstov in so vodeni po sili. Prilagajajo se različnim delovnim nalogam, saj so sposobni učenja in integracije v različne delovne procese.

Vodja laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Mark Munih je predstavil različne aplikacije sodelujočih robotov v industriji. Med drugim je predstavil primer robota asistenta za modeliranje avtomobilov. Sodelujoči robot je v tem primeru opremljen z laserskim skenerjem, s katerim pri modelu avtomobila, ki ga v avtomobilski industriji človek po večini še vedno oblikuje iz gline, prikaže odstopanja, človek pa se potem s popravki približuje računalniškemu modelu avtomobila.

Po njegovih besedah so sodelujoči roboti vedno bolj dobrodošli tudi v laboratorijskem okolju, kjer so med drugim že razvijali sodelujoče robote za precizno doziranje praškarskih materialov in odvzem bakterijskih kolonij iz petrijevk. Na področju trgovine pa so v fazi razvoja tudi sodelujoči roboti, ki bi bili v pomoč pri polnjenju in urejanju polic ter izpolnjevanju e-naročil.

Tudi v kmetijstvu

Kot je poudaril, se sodelujoči roboti uvajajo tudi v kmetijstvu, vendar pa je njihova aplikacija zaradi spremenljivega okolja, kompleksnosti nalog in tehničnih izzivov na tem področju težja. V sodelovanju z laboratorijem za strojno inteligenco fakultete za elektrotehniko so se že ukvarjali z robotiko v rastlinjakih paradižnikov, kjer se lahko z uporabo sodelujočih robotov napove zrelost in količino paradižnikov, zaznava bolezni in škodljivce ter razvija mehanizirano pridelavo.

Profesor Roman Kamnik pa je med drugim predstavil slovensko-avstrijski projekt Reha 2030, projekt s področja robotske rehabilitacije, kjer gre za razvoj robotskih naprav, uporabnih za pobolnišnično rehabilitacijo na domu, ki nastajajo v programu sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija. Kot je pojasnil, razvita robotska naprava omogoča robotsko podprto vadbo zapestja in prstov pri zdravljenju bolnikov po možganski kapi.

Današnje predavanje je organiziral naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.