Solata na vrtu in v skledi vse leto

Solatnice so med vrtninami, ki so stalnica slovenskih vrtov in jedilnikov. To nadvse priljubljeno zelenjavo bomo s premišljeno setvijo in primerno izbiro sort na vrtu pobirali tako rekoč vse leto.

Julija sejemo solate ledo in ljubljansko ledenko ter krhkolistno sorto great lakes, ki bo tudi v vročini razvila lepe zelene glave, seveda ne pozabimo na endivijo in radič.

Sadike ali seme?

Mnogi vrtičkarji sicer solate raje sadijo, bodisi da sami vzgojijo sadike bodisi jih kupijo. Sadike imajo nekaj prednosti pred semeni, med drugim je ta način manj potraten, saj gre odvečno seme v nič, če sejemo pregosto. S sadikami tudi lažje kontroliramo količino, ki jo v posameznem obdobju želimo pridelati, tako je bomo imeli na vrtu vse leto prav toliko, kot je želimo porabiti. Ker sejemo poprek, sadimo pa v vrstah, imamo v zadnjem primeru na gredi več reda. Razdalja med vrsticami naj bo 25 do 30 centimetrov, odvisno od tega, kako veliko solato nameravamo pobirati. Sicer pa je poleti priporočljivo solato saditi med druge vrtnine, zlasti med plodovke. Dobro se počuti tudi v družbi korenčka, peteršilja in nizkega fižola. Krebuljica, posejana med solato, preprečuje plesen.

	Vročino bolje prenaša kodrolistna endivija. Foto: Shutterstock

Ena najbolj priljubljenih je gotovo avtohtona slovenska sorta ljubljanska ledenka. Je krhkolistna solata, ki razvije velike in trde glavice, ker dobro prenaša vročino, pa je primerna za poletne setve. Kot večina drugih kali 8 do 10 dni, uživali pa jo bomo še septembra.

Prav tako se poleti obnese krhkolistna leda, ki je pravzaprav izboljšana ljubljanska ledenka. Razvije velike in kompaktne glave, lahko pa jo sejemo tudi kot berivko. V dobrih vremenskih razmerah jo pobiramo še oktobra, poleg izrazitega okusa pa jo odlikuje močan vonj.

Omenili smo tudi sorto great lakes, ki je prav tako krhkolistna solata velikih, čvrstih glavic in značilnih nazobčanih listov.

Endivija in radič

Od konca junija in vse do srede septembra sejemo endivijo, poznamo širokolistne in kodrastolistne sorte. Poleti se bolj obnese slednja, na primer eskariol rumena, saj bolje prenaša vročino pa tudi poznejše nižje temperature jeseni.

Med vrstami radiča omenimo izredno priljubljeni tržaški solatnik, ki ga sejemo od zgodnje pomladi, pa tudi poleti, režemo pa ga vso sezono. Radič, ki ga bomo pobirali pozno jeseni ali ga celo pustili prezimiti, poleti obrezujemo in mu s tem krepimo koreninski sistem. Porezanih listov kajpak ne zavržemo, porabimo jih za svežo solato.