Gneča v t. i. kompaktnem razredu enoprostorskih vozil je skoraj neverjetna. Konkurenca je ostra, Renaultev scenic se je je doslej dokaj uspešno otepal. V ta boj se tokrat pelje zelo nežno in komaj opazno drugačen, torej prenovljen, predvsem pa s povsem novim dizelskim motorjem. Ni nujno, da bo to dovolj za uspešno tržno življenje.
Lahko ima sedem sedežev
Na voljo je v dveh karoserijskih izvedbah: kot običajni in podaljšani ali grand scenic, kot se mu reče. To pomeni, da ima na krovu v najboljšem primeru sedem sedežev. V tem pogledu torej grand scenic ne prinaša nič novega. Že dolgo časa znano dejstvo je, da sta šesti in sedmi sedež v zadku bolj zasilni rešitvi. Do tja prideš razmeroma težko, sediš skoraj s koleni pod brado, kar velja predvsem za odrasle. Sklep: tam zadaj naj bodo manjši, potrpežljivejši, morda otroci. Seveda je mogoče zadnja sedeža zložiti v dno, kar je udobna, naj rečem praktična rešitev, saj je potem prtljažnik velik, primerno oglat, torej zelo uporaben. In obratno – če so postavljeni vsi sedeži, je za zadnjima dvema liliputanski prtljažnik, komaj za kakšno torbo ali dve. Ampak možnost prevoza sedmih potnikov obstaja, in kdor se zanjo odloči, verjetno že prej ve, kaj potrebuje.
Ker je grand scenic prenovljen ali drugačen, ponuja nekaj dobrodošle opreme. Recimo elektroniko, ki skrbi, da nenadzorovano ne zapelješ z voznega pasu, pa navigacijo, ki vodi v slovenskem jeziku (kar menda ni odveč?!) ipd. Sicer pa je preglednost neproblematična, sedenje zlasti spredaj zelo solidno, armaturna plošča pa je precej drugačna kot v podobnih avtomobilih. To pomeni, da so merilniki nameščeni v loku tik pod prednjo šipo, rahlo desno od voznika. Stvar okusa, ali je to komu všeč ali ne, a vendar bi rekel, da je klasična postavitev – z merilniki pred voznikovimi očmi – primernejša. Voznik se lahko bolj osredotoča na cesto in dogajanje na njej, merilniki, tako kot so postavljeni v scenicu, pa so oddaljeni od oči oziroma voznikovega pogleda. Ampak še enkrat – stvar okusa.
Nov motor, sedem litrov povprečne porabe
Nov je motor, v tem primeru 1,6-litrski dizelski dCi 130, nadomešča nekdanji 1,9-litrski agregat; novi ponuja 96 kW/130 KM. Veliko mu, vsaj ko so v mislih zmogljivosti, ni mogoče očitati. Seveda je povsem drugače, kadar sta v avtu voznik in morda sovoznik in kadar je scenic polno zaseden. Elastičnost je zgledna, končna hitrost prav tako, upoštevaje da gre vendarle za družinski avtomobil, poraba je lahko stvar diskusije. Tovarna napoveduje povprečno porabo 4,4 litra, kar ustreza povprečnemu izpustu C02 v vrednosti 114 g/km. Zgledno, a težko dosegljivo. Sistem start/stop, ki lahko vsaj nekaj pripomore k zmanjšanju porabe, je bil zaradi mraza precej nebogljen, na kolesih so bile zimske gume, avto oziroma motor pa je bil skoraj sveže nov. Vse to so okoliščine, ki skoraj onemogočajo tovarniško zapisano porabo, ki jo roko na srce tudi v idealnih okoliščinah zelo težko dosežeš. Torej, sedem litrov je dosegljivo povprečje, vse drugo je stvar voznikove noge.
Renault grand scenic dCi 130 stane 26.030 evrov brez popusta. Uspeh mu kljub prenovi in novemu motorju ne bo padel z neba.