Solze žalosti ob slovesu od Zlatke Olah: »Zlatka ni odšla poražena, odšla je kot borka« (FOTO)

Danes opoldne so na piranskem pokopališču k večnemu počitku pospremili Zlatko Olah, ki je v petek v 65. letu starosti umrla za posledicami raka na želodcu. Od nje so se v tišini in globoki žalosti poslovili številni sorodniki, prijatelji ter znanci. Pogrebni obred je vodil priljubljeni piranski župnik Zorko Bajc, ki je pred kratkim maševal tudi v znameniti baziliki Sagrada Familia v španski Barceloni.

Bila je simbol vztrajnosti in tihega poguma! Umrla Zlatka Olah, bolezen je bila neusmiljena

Pevka in pevec sta ob spremljavi akustične kitare zapela balado Slavka Ivančića Ko mene več ne bo, katere besede so ganljivo zazvenele med zbranimi. »Ko mene več ne bo, bo vse tako kot zdaj in zemlja in nebo, bo pekel in bo raj, ko mene več ne bo. Ko mene več ne bo, bo glasba še igrala. Nekdo ti bo prepeval in ti se boš smejala, ko mene več ne bo ...,« je žalostno odmevalo pri mrliški vežici, kjer so se številni še zadnjič ustavili v tihem slovesu. 

Na levi Zlatkina hčerka Dona Olah in na desni vnukinja Lucrezia. FOTO: Moni Černe

Pospremili so jo na zadnjo pot. FOTO: Moni Černe

Ganljiv govor Ladislava Trohe

Ganljiv govor je zbranim namenil tudi predsednik gibanja OPS Ladislav Troha, ki je v besedah poudaril njeno nepopustljivost in življenjski boj. »Danes se poslavljamo od pogumne, neomajne borke za pravico in resnico. Poslavljamo se od ženske, ki ni nikoli odnehala. Zlatka ni bila samo ime in priimek, bila je simbol pokončnosti in neomajne volje, simbol človeka, ki ni pristal na krivico, tudi ko je ostal sam proti sistemu,« je dejal na začetku govora. Z glasom, ki se mu je nekajkrat zlomil, je spomnil tudi na njeno osebno stisko in družinsko zgodbo. »Ko so jo deložirali, ji niso vzeli samo stanovanja, vzeli so ji dom, kjer sta živela tudi njena ljubljena mladoletna vnuka in njej tako draga hči,« je povedal govorec na robu solz ter poudaril ogromen trud in odrekanje, ki ga je vložila, da je do njega sploh prišla.

Ladislav Troha FOTO: Moni Černe

»Razbili so ji družino, kar jo je najbolj prizadelo.« Ne pa vere v to, da pravica obstaja, da resnica na koncu zmaga. »Toda upanje je bilo zlomljeno. Vrhovno sodišče je v ponovnem sojenju v adventnem času lani odločilo, da ji pravica do edinega doma ni bila kršena.« Toda Zlatka se niti takrat ni zlomila, nikoli ni nehala verjeti in stati pokončno. Protestirala je pred sodišči v dežju, mrazu in neznosni vročini, da bi opozorila, da se to, kar se je zgodilo njej, ne sme zgoditi nikomur. »Bila je majhna po postavi, a velika po srcu. Ranljiva, a neomajna. Velikokrat sama, a močnejša, kot si mnogi lahko predstavljajo.« Svojo bolečino je nosila v tišini, svojo resnico pa je izražala glasno in se borila za dostojanstvo. »Zlatka ni odšla poražena, odšla je kot borka. Njeno telo je omagalo, srce se je utrudilo, toda njen duh ostaja,« je spomnil govorec.

Cvetje na pogrebu. FOTO: Moni Černe

Na desni župnik Zorko Bajc in predsednik gibanja OPS Ladislav Troha. FOTO: Moni Černe

Smrt ne pomeni konca

Župnik je v nagovoru med molitvenim obredom poudaril, da smrt ne pomeni konca, temveč prehod v novo življenje. Izrekel je sožalje hčerki Doni, vnuku in vnukinji, bratom in sestrama, ki so neutolažljivo stali ob krsti, pa tudi vsem, ki so jo imeli radi in z njo delili življenjsko pot. »Zlatkino življenje se je končalo mnogo prezgodaj. Zahrbtna bolezen je bila močnejša od njene volje do življenja,« je povedal Zorko Bajc.

K večnemu počitku jo je pospremilo več deset ljudi, pogrebni obred pa sta spremljala tudi žalna napeva na trobenti. Ko so Zlatko položili v grob, sta ji pevca v zadnje slovo zapela Vjeruj u ljubav (Verjemi v ljubezen) pokojnega dalmatinskega glasbenika Oliverja Dragojevića – melodijo, ki je tiho spremljala žalujoče, medtem ko so se od nje poslavljali v solzah in s spomini na življenje, ki je pustilo močan pečat.