Sosedje z grajskega brega

V galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona je do konca januarja na ogled razstava treh članov domačega likovnega društva, Justine Medar, Terezije Šegula in Milana Čuka, z naslovom Trije grajski. Odprtje so pospremili številni ljubitelji likovne umetnosti.

Avtorji so pojasnili, da so vsi doma na grajskem bregu, zbrane pa sta na dogodku, ki ga je vodil Andrej Okreša, nagovorili direktorica Zavoda Kultprotur Tatjana Karba Kotnik in predsednica LD Radgona Dana Štrucelj. Razstavo in avtorje je predstavila akademska slikarka Aleksandra Fekonja.

Razstava bo v Kulturnem domu Gornja Radgona na ogled do konca januarja.

»To so ustvarjalci, ki že vrsto let sodelujejo v vseh aktivnostih likovnega društva – z delavnicami, kolonijami in skupinskimi razstavami kreirajo umetniško sfero v Gornji Radgoni in izpopolnjujejo ter raziskujejo lasten umetniški svet. Vsem trem umetnikom sta skupna radgonski grajski hrib in prijateljstvo, ki ga plemenitijo na najboljši možen način – z umetniškim ustvarjanjem. Vsak od njih je edinstven v načinu svojega izražanja,« je poudarila Fekonjeva.

Različne tehnike

Življenje Justine Medar, ki se je rodila v bližnjem Hercegovščaku, je trenutno razpeto med grajskim hribom in Zagrebom. Čeprav je njeno stalno prebivališče v hrvaški prestolnici, se redno udeležuje dogodkov LD Gornja Radgona. Umetniško se je izpopolnjevala na Univerzi za tretje življenjsko dobo v Zagrebu pri prof. Ani Tomljanović, kjer je sodelovala na vseh razstavah v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje.

Vsak se izraža po svoje.

O Terezi Šegula je razodela, da se loteva več različnih oblik likovnega ustvarjanja, na razstavi se tako predstavlja s fotografijami, grafikami in slikanjem na svilo, njena dela pa izkazujejo disciplino. Radgončan Milan Čuk, ki sicer izhaja iz Hrastja - Mote, je že v mladosti začutil, da je ustvarjalnost njegova neizogibna sopotnica. To je spoznal v tujini, kjer je delal v letalski industriji, zato se je izučil za grafika tiskarja in v Gornji Radgoni vrsto let vodil lastno tiskarno Mičutisk. Po upokojitvi se je včlanil v domače likovno društvo, od takrat ne manjka na nobeni koloniji, kjer si bogati svoje znanje in izkušnje.