FOTO: Amel Emric Reuters
Osrednja slovenska spominska slovesnost ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. FOTO: Nebojsa Tejic/sta
Osrednja slovenska spominska slovesnost ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. FOTO: Nebojsa Tejic/sta
Osrednja slovenska spominska slovesnost ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. FOTO: Nebojsa Tejic/sta
Kot posamezniki, kot narod in kot mednarodna skupnost imamo dolžnost, da resnico o genocidu v Srebrenici ohranjamo živo in jo varujemo pred pozabo in relativizacijo ter jo ohranimo kot del skupnega moralnega izročila, je na spominski slovesnosti ob 30. obletnici genocida v Srebrenici danes v Ljubljani dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Kot slavnostna govornica je na slovesnosti, ki je potekala na ploščadi pred Muslimanskim kulturnim centrom, poudarila, da ima v času, ko po Evropi in svetu ponovno odmevajo glasovi izključevanja, demonizacije drugega, zanikanja dejstev in relativizacije zločinov, današnja slovesnost jasno sporočilo – da »resnica ni stvar kompromisa. Genocid ni stvar interpretacije. Mir ni samoumeven.«
11. julij 1995
»Napočil je čas, da se maščujemo Turkom,« je pred kamerami srbskih medijev ob vstopu v večinoma prazno Srebrenico zmagoslavno napovedal načelnik generalštaba vojske Republike Srbske (VRS), general Ratko Mladić. Kot Turke je zaničevalno imenoval Bošnjake, ki so jih nato sile pod njegovim poveljstvom od 12. do 19. julija pobile več kot 8000.
Poveljnik nizozemskih modrih čelad Thom Karremans je prosil za zračno podporo Nata, a razen nekaj obstreljevanj 11. julija večje akcije ni bilo. Bosanski Srbi so grozili s smrtjo nizozemskih modrih čelad, ki so jih zajeli pred tem, ter zahtevali umik Unproforja iz mesta.
Srbske sile so vstopile v skoraj prazno Srebrenico, saj se je v oporišče modrih čelad v bližnjih Potočarih zateklo kakih 30.000 ljudi v upanju, da bodo tam zaščiteni. Okoli 15.000 moških in fantov pa se je v noči po padcu enklave 12. julija odpravilo proti Tuzli na ozemlje pod nadzorom ARBiH v koloni, ki je danes znana kot marš smrti, saj ga je preživela le tretjina. Ostali so umrli v zasedah, zaradi izčrpanosti, velika večina pa se je predala ali so jih zajele sile VRS in nato pobile.
Pobile so tudi moške in fante, ki so jih ločili od žensk, otrok in starejših v Potočarih, kjer je imel v tamkajšnji nekdanji tovarni akumulatorjev sedež Unprofor. O prvih večjih usmrtitvah, po okoli tisoč moških, so poročali 14. julija iz Orahovca in blizu Petkovcev. Do 19. julija 1995 so sile VRS v več množičnih pobojih ubile več kot 8000 Bošnjakov, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so iz Potočarov z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom ARBiH. V pobojih je sodelovala tudi zloglasna srbska paravojaška enota Škorpijoni.
Po njenih besedah je Slovenija zavezana resnici in pravici ter temu, da genocid v Srebrenici ne bo nikoli pozabljen. »Zato izražam najgloblje sožalje svojcem žrtev in izrekam podporo vsem tistim, ki še vedno iščejo posmrtne ostanke svojih bližnjih, ki si prizadevajo za pravičnost in kljub globokim ranam še vedno verjamejo v moč dialoga, sprave in miru,« je dejala.
Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić pa je v govoru poudaril, da je današnji dogodek droben, a dragocen kamenček v mozaiku spomina. S slovesnostjo se je končal spominski program 8372 živih spominov, v okviru katerega je Muslimanski kulturni center v Ljubljani ob 30. obletnici genocida v Srebrenici letos pripravil pričevanja, razstave, razprave in izobraževanja.
Oba sta v govorih napovedal udeležbo na petkovi osrednji spominski slovesnosti ob 30. obletnici genocida v spominskem centru v Potočarih, kjer bodo ob že pokopanih 6765 žrtvah genocida pokopali posmrtne ostanke še sedmih.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
