Sporočilo Slovenca: »Čakamo na letališču. Razmere obupne. Smo pozabljeni od MZZ«, naletelo na oster odziv

Reševanje slovenskih državljanov z Bližnjega vzhoda se nadaljuje. Po več dneh negotovosti so slovenski turisti, ki so obtičali v regiji, danes vendarle poleteli proti domovini. Noč so preživeli na letališču v Muškatu v Omanu, kjer so čakali na dovoljenje za polet. Razmere so bile po njihovih besedah naporne in kaotične, negotovost pa velika. Če bo šlo vse po načrtih, jih v Sloveniji pričakujejo v poznih popoldanskih urah.

Pot domov se je za številne začela že v torek. Turiste so z letališča v Dubaju z avtobusi prepeljali v Oman, od koder naj bi organizirali njihov povratek v Slovenijo. Potovanje do letališča je bilo dolgo in naporno, razmere pa precej kaotične. Letalo, ki bi jih moralo odpeljati proti Evropi, je bilo večkrat prestavljeno zaradi varnostnih razlogov. Prav to čakanje je med potniki povzročilo veliko negotovosti.

Noč so preživeli na letališču v Muškatu. Med njimi so bile tudi družine z majhnimi otroki – prav te je Slovenija pri evakuaciji postavila na prvo mesto. Nekateri starši so poročali, da so imeli otroci tudi vročino, kar je dodatno povečalo skrb in napetost. Ko je postalo jasno, da letalo ponoči ne bo poletelo, je eden od očetov na družbenih omrežjih zapisal pretresljivo sporočilo:

»Čakamo na letališču. Razmere obupne. Vemo, da ne vemo. Lačni smo, žejni, pozabljeni od MZZ. Pomagajte nam.«

Na spletu plaz odzivov

Objava je sprožila burne odzive. Pod njo so se hitro zvrstili številni komentarji – nekateri so izrazili razumevanje za stisko potnikov, drugi pa so bili precej bolj kritični.

»MZZ je pozabil na vas?! 1,5 milijona namenjeno za reševanje, letala na poti, obvešča se že skoraj teden dni, kaj in kako! Delajo, kar lahko v teh razmerah, s sredstvi, ki jih imajo na voljo na licu mesta,« je zapisal eden od komentatorjev.

Drugi so poudarjali, da v takšnih razmerah stvari preprosto ne gredo hitro. »Je treba najti prosto letalo in posadko, ki bo sploh želela leteti v Oman, in urediti vso administracijo, vezano na polet. Jamranje na Facebooku pa res ni odraz zrelosti.«

Nekateri so menili, da bi morali potniki pomoč razumeti kot izjemen napor države. »Pozabljeni od MZZ? Okoli tisoč vas je obtičalo! Niso običajne razmere. Na MZZ delajo več kot 120 odstotkov,« je zapisal eden izmed uporabnikov.

Drugi so opozorili, da Slovenija nima lastne letalske družbe in mora zato organizacijo letov usklajevati z drugimi prevozniki. »Tudi ti niso vsi pripravljeni na pot. Let naj bi bil z jordansko družbo, a je ta ponoči dobila prepoved zaradi izstrelkov.«

Kritike zaradi potovanja z majhnimi otroki

Veliko komentarjev pa je bilo tudi kritičnih do same odločitve za potovanje.

»Pa ne bi šli na dopust z majhnimi otroki na lokacije, ki se križajo s tem območjem!« je zapisal eden izmed komentatorjev.

Drug je dodal: »Z desetmesečnim otrokom se ravno zaradi takšnih razmer ne potuje tako daleč.«

Nekateri so šli še dlje: »Ali vas je MZZ poslalo na dopust na Bližnji vzhod? V vojno območje? In to še z otroki?«

Spet drugi so menili, da bi morali stroške reševanja nositi potniki sami: »Vse stroške evakuacije bi morali kriti potniki. Na dopust so se odločili iti sami.«

Pojavili so se tudi pomirjujoči zapisi: »Si mislim, da ste brez spanja in v negotovosti. Samo potrpite še nekaj ur, pa boste na poti domov.«

Razprava tudi o odgovornosti države

V komentarjih se je odprla tudi širša razprava o tem, kakšna je vloga države v takšnih situacijah. »Tako je pri nas – vse naj rešuje vlada, potem pa jo kritiziramo,« je zapisal eden od komentatorjev.

Drugi so se spraševali, zakaj nekateri za nastalo situacijo krivijo politiko. »Kaj ima pri tem Golob, če so se starši sami odločili za potovanje?«

Nekateri so opozarjali tudi, da so se razmere na Bližnjem vzhodu zaostrovale že dlje časa. »Vojna se je pripravljala že mesece. Malo kmečke pameti bi lahko imeli pred odhodom.«

Kljub naporni noči so potniki danes vendarle dočakali dobre novice, letalo je poletelo proti Sloveniji. Če ne bo novih zapletov, jih doma pričakujejo že v poznih popoldanskih urah. Za mnoge bo to konec izjemno naporne izkušnje, ki jo je zaznamovala dolga pot, negotovost in čakanje na rešitev.