Športni svet žaluje, veliko prezgodaj se je poslovil Tadej: »Mirno kolesari do mavrice in naprej«

Veliko prezgodaj se je poslovil uspešni športnik, velik ljubitelj gora in narave ter človek, ki je pustil neizbrisen pečat v svetu turnega kolesarstva. Tadej Kosmačin – Tedi je bil star komaj 52 let, ko je izgubil bitko z zahrbtno boleznijo in za seboj pustil ogromno praznino. »Tadej je bil človek mirne, analitične presoje in velikega znanja. Znal je prisluhniti in svetovati, svoje izkušnje pa nesebično deliti z drugimi,« so Tediju v spomin med drugim zapisali na spletni strani Planinskega društva TAM Maribor, kjer so še navedli, da je Tadej Kosmačin z gorami in ferajnom ostal povezan do konca, veliko energije in časa je zadnja leta posvečal razvoju organiziranega turnega kolesarstva, bil pa je tudi načelnik Turno kolesarskega odseka pri Planinskem društvu Jakoba Aljaža Maribor. Bil je tudi strasten alpinist in turni smučar, med drugim je sodeloval v alpinistični šoli in organiziral turnosmučarske tabore. »Tadej, veliko prezgodaj si nas zapustil. Pogrešali bomo tvojo zanesljivost, razsodnost in človeško toplino ter skupne kilometre na kolesu in turnih smučeh,« so še zapisali, Tadejevim svojcem in prijateljem pa izrekli iskreno sožalje ob izgubi.

Od Tadeja Kosmačina so se poslovili tudi na portalu, namenjenem kolesarskim navdušencem, predvsem tistim, ki se ukvarjajo z gorskim kolesarstvom. »Alo stari, kam si šel? Ko si mi jeseni povedal vzrok za tvoje zdravstvene težave, sem ti rekel: 'Pazi, da mi ne boš naredil kakšne neumnosti.' Oba sva vedela, na kaj sem mislil, pa sva se vseeno smejala. Še decembra, ko sva se v Mariboru zadnjič objela, sva se smejala. Iskrive oči sredi kosmatega obraza (seveda, saj si Kosmačin) so se še vedno veselo svetile in tvoj mehki glas s simpatičnim štajerskim naglasom je bil poln optimizma. Vsaj zdelo se mi je tako. Ko sva se pred dvema tednoma slišala po telefonu, je bil tvoj glas prvič utrujen. Danes se ne smejim več, danes jokam,« je ganljiv zapis prijatelju v spomin začel Matej Hartman, ki se bo Tadeja med drugim spominjal kot »najprijaznejšega, najmehkejšega in najtoplejšega človeka, kar sem jih poznal«. »Mirno kolesari do mavrice in naprej,« mu je ob slovesu še zaželel prijatelj.