Sramota, če gre za pusta na šiht (FOTO)

Dolenjska je dežela, ki se sicer ne ponaša z bogatim pustnim izročilom, pravzaprav se zdi celotna osrednja Slovenija na področju tradicionalnih pustnih mask v primerjavi z obmejnimi pokrajinami revnejša. Toda v okolici Vidma v občini Dobrepolje bomo našli dva pustna bisera, zagoriške mačkare in pustne običaje v Ponikvah.

Jajčarja do onemoglosti padata po tleh in kolovratita kot pijanca.

Območje Dobrepoljske doline in njenega preddverja – gre za vas Ponikve, ki geografsko še ne spada v Dobrepolje, pa tudi Ponikovci nočejo biti Dobrepoljci – ostaja uganka in izziv za nadaljnje raziskovanje. Vprašanje je, kako so zagoriške in ponikovske mačkare – včasih so jim preprosto rekli dobrepoljske mačkare – zašle na to od ceste odmaknjeno območje. Tako po videzu kot po imenu spominjajo na italijanski karneval.

V Italijo prodajali ličkanje

Vemo namreč, pravi etnologinja Helena Ložar Podlogar, da so prav Dobrepoljci na italijansko stran nosili oziroma vozili narezano, natrgano ličkanje za tako imenovane štrozake, slamarice za ležišča. In morda se tu prav pod tem vplivom ta lepe in ta gospojske, torej dostojanstvene meščanske mačkare, mešajo s povsem kmečkimi liki starcev, predstavnikov različnih poklicev in dejavnosti.

V Ponikvah je pokalo.

V Ponikvah se praznovanje začne na pustni torek v zgodnjih jutranjih urah z obrednim obhodom, pri katerem vsako hišo kot predhodnica obišče manjša skupina mask, nadaljuje pa se s posameznimi dogajanji, ki si sledijo ves dan kot slike, dejanja v ljudski igri. Vse poteka na sam pustni torek; v nedeljo je v vasi povsem mirno. Za ponikovskega fanta in moža je že od nekdaj veljalo za sramoto, če je na ta praznik šel na šiht, zato vzamejo dopust. Prvi zelo zgodaj zjutraj obiščejo hiše ta lepi in ta grdi – le da ne hodijo skupaj. Prvi so ta lepi: tako imenovani agent, ki ga spremlja eden ali več podivcev, včasih pa petelin in košuta. Agent v fraku, z zelenim cilindrom na glavi in s torbo, ponazarja uradno osebo. Ima pravico pobirati denar za določen namen, kar dokaže z žigosanim dokumentom. Gospodar ga mora, preden plača, pred njim prebrati. Poleg tega prodajajo svoj časopis.

Petelini so tradicionalne maske.

Podivci so živahne, lepe mačkare z visokimi koničastimi kapami; oblečeni so v belo srajco s črno kravato in črnim pasom, s pajacastimi hlačami – ena hlačnica je bela, druga rdeča, zadaj sta barvi zamenjani – in visokimi črnimi škornji. V rokah imajo kratek bič. Značilna lika sta petelin in košuta. Petelin je pod živo rdečim ogrinjalom oblečen enako kot podivc, ima pa še rumen kljun in na glavi rdečo petelinovo rožo, košuta pa ima belo-zelene hlače, čeznje zeleno ogrinjalo, na glavi zeleno-črno čako, čez obraz pa črno masko z rumenim koničastim gobcem.

Pust je vsako leto uglašen na drugo temo.

Šele za agentom in njegovim spremljevalcem se lahko od hiše do hiše kot jajčarja, torej zbiralca jajc, odpravita ta star in ta stara. Oblečena sta v ponošena, razcapana oblačila, mož z velikim klobukom iz ličkanja in s krevljasto palico v roki, starka zgrbljena, s košaro v rokah; maski obeh z dolgim nosom spominjata na razpadajoč obraz. Ponikovska jajčarja do onemoglosti padata po tleh, zgrešita hišna vrata in kolovratita kot pijanca. Ti obhodniki v Ponikvah spadajo med tradicionalne maske in nastopajo vsako leto. Zadnja leta starši že svojim otrokom sešijejo obleko petelina, košute, tudi podivcev, kar pri odraslih fantih, ki imajo po sprejemu v fantovščino edini pravico do nošenja tradicionalnih mask, vzbuja precej nejevolje.

Dolenjska se sicer ne ponaša z bogatim pustnim izročilom.

Eifflov stolp sredi vasi

Obhodi po hišah v skupinah – trojkah – trajajo skoraj do kosila. Obiskati je treba prav vse hiše, ker sicer ne bo sreče. Medtem se na vasi že zbirajo druge mačkare. V Ponikvah si vsako leto izmislijo kaj novega: enkrat hodi od hiše do hiše skupina kleparjev, ki bi seveda pri vsaki hiši radi kaj zaslužili, naslednje leto po vasi mrgoli podvodnih ribičev, ki prodajajo ribe (in temu primerno po vasi zaudarja), pojavijo se turisti, kopalci ob morju, vseh ras in po večini bujnih oblin, stlačenih v kaj malo blaga.

Praznično veselje spominja na karneval.

Zanimivi so bili hribolazci in gorski reševalci, ki so svoje vaje izvajali kar sredi ceste, pa policaji s starim spačkom, ki so dirjali po vseh kolovozih, na glavni cesti pa ustavljali promet in kasirali. Pri južnih prodajalcih sadja in zelenjave so celo banane smrdele po čebuli in česnu, šiptarji so po vasi potiskali slaščičarski voziček, do vrha naložen s sumljivimi tortami.

Vse poteka na pustni torek; v nedeljo je v vasi povsem mirno.

V Ponikvah je popoldansko pustno veselje neponovljivo, z značilnostmi karnevala. Vsako leto je uglašeno na drugo temo, tisto, ki je v minulem letu vaščane najbolj prizadela. Pred leti so Ponikve spremenili v Mali Pariz in na sredo vasi privlekli Eifflov stolp, problematike Romov v grosupeljski občini so se lotili s cigansko ohcetjo, pri kateri ni manjkal ciganski ogenj. Drugo leto jim je bil na poti dom za prizadete in so zanje organizirali visoko šolo, prikazali so tudi nevarnost radioaktivnosti ali pa s kritiko zaman protestirali proti odprtju kamnoloma, ki je kot rana v zeleni naravi. 

Podivc in par ta lepih.