SEČA – Kanal svetega Jerneja v Seči pri Portorožu je del nepremične kulturne dediščine Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) in je, sodeč po fotografijah, stičišče mnogo problematik: omenimo lahko težavo črnih privezov, druga je okoljsko-prostorska problematika, tretja je deponija. Ko smo poizvedovali, zakaj je tako že tretje desetletje, smo dobili nekaj pojasnil, a nobenih zagotovil, da se bo oziroma kdaj se bo težava rešila.
Iz zemljiške knjige izhaja, da je kanal sv. Jerneja v Seči v lasti države, Soline Pridelava soli, d. o. o., imajo stvarno služnost, ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) pa imata vknjižen status naravnega vodnega javnega dobrega. Pristojnosti za posege v Jernejev kanal imajo občina Piran, ministrstvo za okolje in prostor, Krajinski park Sečoveljske soline in Soline, d. o. o., a za našteto garnituro je ureditev Jernejevega kanala pretrd oreh, in to že četrt stoletja.
Kanal naj bi bil privez za jadrnice in barčice rekreativnega značaja, toda ob izteku kanala v morje je jasno, da gre za kulturno dediščino na papirjih, za državljane pa za nedopustno stanje, tudi zaradi znatnih evrov, ki jih prispevajo k vzdrževanju in preživetju KPSS – okoli 200.000 evrov na leto. To je približno polovica potrebnih sredstev za upravljanje celotnega krajinskega parka, pri čemer ne gre za sredstva, v celoti namenjena Jernejevemu kanalu.
Čolni nimajo statusa odpadkov
Tu se že 25 let potapljajo in plavajo odslužene lesene barke, mnogi njihovi lastniki so že leta pokojni, poleg svojevrstnega pokopališča plovil pa je nedovoljenih privezov za izvoz, vsem na očeh razpadajo leseni »pomoli«. Odgovorni imajo zato dovolj pojasnil (in izgovorov), eno »boljših« je verjetno ta, da čolni nimajo statusa odpadkov. Dejansko stanje, če lahko spodnji podatek koga potolaži, naj bi bilo v izrazit navdih slikarjem, saj da je nostalgična motivika razpadajočih čolnov izjemno privlačna za številne umetnike, tako se Jernejev kanal propagira med turisti.
Vodja parka KPSS Andrej Sovinc: »Pristojnosti izvajanja javne službe ohranjanja narave oziroma upravljanja KPSS je Republika Slovenija podelila podjetju Soline, ki upravlja KPSS, vendar med pristojnostmi v okviru te javne službe niso zapisane naloge, ki bi se nanašale na odstranjevanje zapuščenih plovil ali odstranjevanje nelegalnih privezov, to spada pod pristojnost drugih služb in inšpektoratov za okolje in za pomorstvo. Država je občini Piran izdala delno vodno dovoljenje za urejanje lokalnega pristanišča v tem kanalu in občina si v zadnjem obdobju močno prizadeva, da bi pripravila potrebne strokovne podlage in izvedbeno dokumentacijo, na osnovi katere bo v prihodnje mogoče začeti urejati priveze in sprehajalne poti ob kanalu.«
Kdo naj prevzame odgovornost za sramotni kanal? Sovinc: »Ni enega krivca. Z razpadom Jugoslavije se je povečal pritisk na potencialna privezna mesta za plovila ob slovenski obali, a ni nihče reagiral, tako da je bilo v tem kanalu tudi več kot 400 privezanih plovil, za katera ni nihče plačeval pristojbine. Ker ni bilo prave politične volje, se državni organi niso mogli dogovoriti, katera izmed državnih služb je pristojna za ukrepanje.« Vodja parka izpostavi še eno težavo, to je nezanimanje potencialnih investitorjev v ureditev Jernejevega kanala, saj tu ne bo šlo za ureditev marine, kanal pa bi rešili s pomočjo evropskega denarja.
Voda v
pristojnosti države
Območje je dolžno urediti ministrstvo za okolje in prostor, za nadzor kršitev zakona o vodah in pomorskega zakonika pa sta pristojni okoljska in pomorska inšpekcija. Zanimalo nas je, kaj na neizpolnjene obljube porečejo piranski mestni veljaki. Podžupanja mag. Meira Hot je namreč že pred letom in pol medije obvestila, da se bodo stvari začele premikati najpozneje letos, a se znova ni zgodilo čisto nič. Koordinatorica v kabinetu župana občine Piran Nina Trampuš pove: »Podžupanja je medije obvestila, da občina Piran pripravlja projektno dokumentacijo in bo v sodelovanju s KPSS poskušala pridobiti evropska sredstva za izvedbo projekta ureditve kanala sv. Jerneja. S sklepom župana je bila nato ustanovljena tudi projektna skupina, žal pa se je projekt ustavil, ker je država, verjetno zaradi pomanjkanja sredstev, spremenila koncept sofinanciranja regionalnih razvojnih projektov. Občina Piran še naprej pozorno spremlja razpise, na katere bi se lahko s tem projektom prijavila, si pa želimo, da bi pristojna ministrstva prepoznala nujnost odobritve sredstev za ureditev zdaj neznosnega stanja ob krajinskem parku.«
Grobo ocenjena vrednost izvedbe ureditve kanala sv. Jerneja znaša več kot 2,5 milijona evrov, so pojasnili na pristojni občini, prišteti je treba še precej visoke stroške ustreznega deponiranja izkopanega mulja. Deponirati bo namreč treba okoli 40.000 kubikov blata, ker pa to po raziskavah sodeč ni tako onesnaženo, obstajajo možnosti nasipov. »Občina pa seveda nima lastnih sredstev za urejanje državne lastnine,« je sklenila Trampuševa.
