

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images



Slovenski organi nadzora prometa v zadnjem času dosledneje obravnavajo tudi prometne prekrške tujih voznikov, ki jih zabeležijo avtomatske nadzorne kamere. Kazni, ki so bile v preteklosti pogosto izrečene le ob neposrednem policijskem nadzoru, vse pogosteje prispejo na domače naslove lastnikov vozil. Takšno prakso potrjuje primer srbskega državljana, ki je decembra lani nekaj dni preživel v Ljubljani, poroča Blic. Med vožnjo po mestu je prekoračil dovoljeno hitrost, vendar ga policija na kraju prekrška ni ustavila. Po vrnitvi domov je prejel uradno obvestilo slovenskega mestnega redarstva, ki je vsebovalo plačilni nalog in fotografijo kot dokaz kršitve.
Prometne kršitve, ki jih v Sloveniji zabeležijo avtomatske nadzorne kamere, se obravnavajo na podlagi podatkov o lastniku vozila. Plačilni nalogi se lahko pošljejo tudi na domače naslove v tujini.
Prekršek se je nanašal na vožnjo po odseku, kjer je največja dovoljena hitrost omejena na 60 kilometrov na uro. Nadzorna kamera je zaznala hitrost 77 kilometrov na uro. Po upoštevanju tehnične tolerance merilne naprave je bila kot uradna hitrost upoštevana vrednost 72 kilometrov na uro, kar pomeni prekoračitev dovoljene meje za 12 kilometrov na uro. Za takšno kršitev je bila izrečena globa v višini 120 evrov. Slovenska zakonodaja pri merjenju hitrosti priznava varnostno odstopanje, s katerim se upoštevajo morebitna odstopanja merilnih naprav. Višina tolerance ni določena z enotnim zakonskim odstotkom, temveč izhaja iz tehničnih pravilnikov in uveljavljene prakse. Pri hitrostih do 100 kilometrov na uro znaša praviloma okoli sedem kilometrov na uro, pri večjih hitrostih pa nekoliko več.
Slovenska zakonodaja določa, da se kazenske točke dodeljujejo vsem voznikom ne glede na državljanstvo. Ob priznanju odgovornosti je mogoče plačati polovico globe, vendar se kazenske točke kljub temu vpišejo v evidenco.

Poleg denarne kazni slovenski predpisi določajo tudi dodeljevanje kazenskih točk, in to ne glede na državljanstvo voznika. Če kršitelj sprejme odgovornost, lahko poravna polovico izrečene globe, postopek pa se s tem zaključi. Ne glede na znižano plačilo se mu v evidenco vpišejo kazenske točke, ki se po poteku 24 mesecev izbrišejo. Slovenska policija poudarja, da pri obravnavi prometnih kršitev ne razlikuje med domačimi in tujimi vozniki. Predpisi veljajo enako za vse udeležence v prometu, sankcije pa se izrekajo skladno z veljavno zakonodajo. To vključuje tudi možnost začasne prepovedi vožnje na območju države. V primeru, da voznik doseže skupno 18 kazenskih točk, mu vožnja na območju Slovenije za obdobje enega leta ni dovoljena. Če bi kljub prepovedi nadaljeval z vožnjo, zakon predvideva denarno kazen v višini 1.000 evrov in možnost začasnega odvzema vozila.
Voznik ima pravico vložiti ugovor ali zahtevati sodno presojo, če meni, da prekrška ni storil ali da vozila ni upravljal sam. V primeru sodnega postopka se obravnava vodi pred pristojnimi organi, pri čemer znižano plačilo globe ni več mogoče.
Voznik ima možnost vložitve ugovora ali zahteve za sodno presojo, če meni, da prekrška ni storil ali če vozila ni upravljal sam. Če kazen po pravnomočnosti odločbe v zakonsko določenem roku ni poravnana, slovenski predpisi omogočajo prisilno izterjavo. Če se lastnik vozila z neporavnano obveznostjo v obdobju treh let znova znajde na območju Slovenije, se lahko dolg izterja skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ne glede na to, s katerim vozilom vstopi v državo.
