Sredi reke Krke zadnjič
 stali davnega leta 1929

NOVO MESTO, METLIKA – Tako kot v današnjem bleščečem soncu z belo odejo prekriti dolenjski in belokranjski vinogradi že dolgo niso žareli. Do poldneva so žarki prav prijazno ogreli ozračje in zasneženo pokrajino zazibali v mamljivo zimsko pravljico.

Kljub temu razen po vaških poteh in mestnih ulicah nikjer ni vrvelo ljudi. Snežna odeja je predebela za sproščeno sprehajanje čez poljane.

Medtem ko so drznejši še konec tedna posamič in v skupinah rinili na poledenelo Krko, takih danes ni bilo mogoče uzreti ne v Kostanjevici ne v Novem mestu. Resda so bili otroci dopoldne po šolah in vrtcih, odrasli pa po službah, a jih je stran od rečnega ledu zadrževala tudi previdnost. Prekrilo ga je ravno toliko svežega snega, da so morebitne pasti tanjših površin nevarno zakrite. Pa tudi sonce, ki je pritisnilo na rečne plošče, ni prav nikogar opogumljalo k predrznemu izzivanju sreče.

Na Loki kot leta 1929

Hvalabogu, da je zmagala previdnost in da ni treba z naštevanjem nesrečnih primerov javno pozivati k pameti. K njej so pretekle dni klicali že komentatorji spletne strani Lokalno.si, ki so med najbolj svežimi novicami iz Dolenjske in Bele krajine objavljali fotografije poledenelih Krke in Kolpe. Že ob teh je cenjeno spletno občinstvo izpovedovalo upravičeno zaskrbljenost: »Preverjeno stoodstotno varno – dokler kdo ne pade noter!« »Ja saj, ko bo pa kdo padel v vodo, bo pa cela panika ob slikah reševanja tega človeka. Adijo pamet!« »Res je super, da mulci hodijo po ledu, ko bo pa nekdo noter telebnil, bo pa stok in jok!«

Dolenjskemu listu, že omenjeni spletni strani in tisti Radia Krka so navdušeni Dolenjke in Dolenjci množično pošiljali filmske in fotografske dokaze o zimi, ki je končno nekoliko pokazala zobe. Tako so v snežnem in ledenem objemu dokumentirali Krko od Novega mesta mimo Otočca do Kostanjevice in Kolpo v Beli krajini. V nedeljo so za zgodovinski dokaz posneli tudi drsališče na Krki na novomeški Loki: »Na reko Krko nedaleč od središča mesta so se podali najpogumnejši, ki so si uredili pravo drsališče. Nahaja se na sredini reke, razpeto je med teniškim centrom Loka in gostiščem Loka. Zadnjič so tako stali na sredini reke Krke daljnega leta 1929. V bližini lahko na reki Krki opazimo celo galebe.«

O sprehajanju in drsanju po zaledeneli Krki so poročali tudi s Kostanjevice, kjer se je led marsikod razpotegnil po vsej širini rečne struge. Njegovo trdnost je v nedeljo preizkušalo kar precej ljudi. Opazovalci z mostu in z obeh bregov so sicer zmajevali, naj se tisti na ledu nikar ne poigravajo z življenjem. Na srečo se usoda tokrat prav nikomur ni pustila izzvati. Pod nikogaršnjo težo se led ni udrl, nihče ni utonil, nikogar ni bilo treba reševati. Nekoliko hudomušno, a tudi olajšujoče lahko zapišemo, da je letošnji led na Krki uspešno opravil izpit iz trdnosti.

Spomin na smrt pod ledom

Led je okoval tudi predele strug belokranjskih rek Kolpe, Lahinje in Dobličice. Sprva nadvse previdno, nato pa vse bolj pogumno so čez Kolpo hodili v bližini Podzemlja. V soboto in nedeljo so se po ledu sprehajali celo čez schengensko mejo na Hrvaško. Prav vsi so se pred številnimi pričami tudi uspešno vrnili v Slovenijo in s tem tudi v Evropsko unijo. Celo starejši krajani so zatrdili, da česa podobnega, da bi na hrvaški breg lahko prehajali čez ledeno Kolpo, ne pomnijo. Ob vremenski napovedi, da se bo v prihodnjih dneh polagoma nekoliko otoplilo, se kar žalostijo. Ampak žal je vsega lepega prekmalu konec – tem bolj, če gre za led, kakršen se naredi morda le enkrat v stoletju.

Iz krajinskega parka Kolpa so potrdili, da je led prekril reko z enega na drugi breg na več krajih. Najdebelejši je bil v Pobrežju in Adlešičih. Kljub temu je vodstvo parka odločno odsvetovalo hojo po njem. Pri Adlešičih so imeli nazadnje tako debel led pred dvema desetletjema.

Pred 65 leti, pozimi 1947, pa je bila ledena skorja celo toliko močna, da so po njej vozili z vprežnimi sanmi in vozovi. Žal je tedanje veselje skalil tragični dogodek. Čavičevi dekleti iz hrvaške vasi Mržljak sta se na vprežnih saneh, ki sta jih vlekla vola, čez zaledenelo Kolpo napotili na slovensko stran k sorodnikom v Miliče. V bližini izvira Vumol pod Adlešiči, kjer je bil led zaradi studenca tanjši, se je ta pod težo tovora udrl. Dekleti, ki sta padli v vodo, sta ujeti pod ledeno skorjo umrli, vola pa sta izplavala in se vrnila v domači hlev – žal sama.

Pred približno 60 leti pa se je več kilometrov po ledu na Kolpi sprehodil dolg in vesel svatovski sprevod iz Kuničev na Hrvaškem v Fučkovce v Sloveniji.

Iz krajinskega parka so ob letošnjem povabilu, naj si le pridemo ogledat redkokdaj tako zelo poledenelo Kolpo, posvarili, naj ledu vendarle ne preizkušamo: »Zadnji Adlešičan se je v njej okopal 15. januarja pred dvajsetimi leti, ko mu je pri hoji proti sredini reke počil led pod nogami, a se je čudežno rešil.«

Muzejska fotografija

Novomeščani so se, poroča Dolenjski list, podobno kot zdaj po ledeni Krki lahko sprehajali nazadnje leta 1929. Tedanji izjemni dogodek so iz Kandije v bližini mitnice fotografirali čez zamrznjeno reko s Pugljevo ulico v ozadju. Na ledu je stalo okoli 30 ljudi, med njimi celo kolesar. Fotografijo hrani Dolenjski muzej, z roko je pripisan datum: 2. februar 1929.