Stanje naših voda je pravzaprav alarmantno, sporoča Arso: »Razmere so se v vodonosnikih Bovške, Dolenjske, Kočevske in Koroške zaostrile in dosegajo že zelo sušno stanje. Gladine podzemne vode se po vsej državi še naprej znižujejo. Na površinskih vodah so nizkovodne razmere na okoli dveh tretjinah merilnih mest po državi, pri čemer se je povečal tudi delež merilnih mest z izrazitimi nizkovodnimi razmerami. Najmanj vodnati za ta letni čas sta reki Mura in Drava.« Kot sporočajo, bo suho in zelo vroče vreme še naprej prevladovalo. Izboljšanja količinskega stanja voda po državi zato še ne pričakujejo. Gladine podzemne vode naj bi se še naprej postopno zniževale, zmanjšala se bo tudi izdatnost večine izvirov. »Stanje podzemne vode se lahko izboljša na običajno raven kvečjemu z obilnejšimi dolgotrajnimi padavinami ...«
Spomnimo se za hip še enkrat letošnjega francoskega Toura, v kako peklensko vročih in sušnih razmerah so morali voziti najboljši kolesarji. Letošnja povprečna temperatura na dirki Tour de France je znašala namreč kar 32,4 °C. To je bil najbolj vroč Tour v celotni zgodovini. Podatki kažejo, da je bila temperatura med letošnjo dirko kar 6 °C nad dolgoletnim povprečjem?!
Pred natančno tremi leti so Slovenijo prizadele najhujše poplave v zgodovini države.
A že takrat se je govorilo, da se bo ta nadpovprečna pregretost že kmalu pomaknila tudi nad naše kraje. In res: vročinski val, ki je najprej zajel zahodno Evropo, se je slednjič pomaknil tudi nad srednjo in del vzhodne Evrope, nad Panonsko nižino ter nad severni Balkan. Slovenija je ostala ujeta v območju dolgotrajne toplotne obremenitve, kakršne še ni bilo.
Nizek vodostaj, presušeni obkolpski izviri in pomanjkanje kisika v vodi že ogrožajo vodne organizme v Kolpi. FOTO: Krajinski park Kolpa
Prepovedan ribolov
Če so Slovenijo pred natančno tremi leti prizadele najhujše poplave v zgodovini države, se danes država sooča s sušo in mizernimi hidrološkimi razmerami. Nadaljevanje vročinskega vala bo vodne vire samo še dodatno obremenilo, razmere v kmetijstvu pa bodo še slabše. Direkcija za vode že opozarja, da je odvzem vode iz vodotokov za zalivanje ali namakanje dovoljen le z vodnim dovoljenjem. Če pa pretoki padejo pod ekološko še sprejemljivo raven, tedaj nista več dovoljena.
Temperatura vode v višini 23 ali 24 stopinj Celzija je lahko za postrvi in lipane že smrtonosna.
Domala vse slovenske reke se soočajo z vse višjimi temperaturami vode in tako nizkimi pretoki, da je tudi Zavod za ribištvo Slovenije odredil nujno začasno omejitev ribolova. Med prvimi je bila s 1. avgustom uvedena na Cerkniškem jezeru in Savi Bohinjki, pridružila pa so se jim še druga ribolovna območja. Tudi ribiški družini Idrija in Tolmin sta se odločili za takšen ukrep, pa ne samo zaradi nizkega vodostaja, visokih temperatur vode, temveč tudi zaradi zmanjšane vsebnosti kisika ter drugih neugodnih okoljskih razmer za ribe. »Ribe namreč v nekaterih rekah hodijo že po robu. Temperatura vode v višini 23 ali 24 stopinj Celzija pa je lahko za postrvi in lipane že smrtonosna,« je dejal v. d. direktorja zavoda Matevž Podjed.
V Občini Tolmin velja prepoved na Idrijci, Nadiži, Beli, Trebuščici in Soči pod jezom. Na preostalih še ribolovnih vodah pa ribiče rotijo, naj lovijo le zgodaj zjutraj in zvečer. Ribiška družina Idrija pa je ribolov, sploh prvič v svoji zgodovini, prepovedala na vseh vodah, ki jih upravlja. Medtem ko so pritoki suhi, ima Idrijca najnižji vodostaj, odkar ga merijo.
Samo za nujne primere
Na celotnem območju delovanja Mariborskega vodovoda, ki obsega 16 občin, so prepovedali uporabo pitne vode iz javnega vodovodnega sistema za vse nenujne namene.
»Dolgotrajno sušno obdobje in povečana poraba pitne vode zahtevata odgovorno ravnanje vseh uporabnikov,« so sporočili. Poleg Mestne občine Maribor so v ukrep vključene občine Benedikt, Sveta Ana, Lenart, Kungota, Šentilj, Pesnica, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Hoče - Slivnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Gornja Radgona, Cerkvenjak, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah.
Podobno leta 2022
Zaradi pomanjkanja padavin, visokih temperatur in povečanega izhlapevanja pa je v teh dneh izjemno nizka tudi gladina Save, ki ponekod, denimo, v Zasavju, že razkriva vse večje dele rečnega dna. Nič drugače ni s Kolpo. Nizek vodostaj, presušeni obkolpski izviri in pomanjkanje kisika v vodi že ogrožajo vodne organizme, na kar opozarjajo tako strokovnjaki kot upravljavci naravnega okolja. Tudi tamkajšnje ribiške družine že pozivajo k začasni omejitvi športnega ribolova, kjer je stanje najbolj kritično.
Sicer pa so povprečni 30-dnevni pretoki Mure, Drave, Krke, Ljubljanice, Save, Kolpe, Sotle, Soče in Vipave manjši od najmanjših povprečnih pretokov v istem obdobju glede na obdobje 1991–2020. V zadnjem desetletju, kot sporočajo na Arsu, so bile podobno obsežne nizkovodne razmere še najbolj izrazite julija 2022. Spomnimo: zgodovinska suša je prav tistega leta resno ogrozila oskrbo s pitno vodo na celotni Obali. Glavni vodni vir regije, to je reka Rižana, je zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin skorajda popolnoma presahnil. Krizno stanje pred štirimi leti pa je bil tudi močan opomin, kako ranljiva je slovenska Istra glede vodooskrbe. Ter kako življenjsko pomembna, a tudi omejena dobrina je voda.
Na Obali dovolj
Kljub zgodovinsko rekordno visokim temperaturam in posledično dodatno povečanim potrebam po zdravstveno ustrezni pitni vodi je trenutno stanje vodooskrbe na področju vseh štirih občin slovenske Istre (občina Piran, občina Izola, Mestna občina Koper, občina Ankaran), za katero skrbi Rižanski vodovod Koper, stabilno in zaenkrat obvladljivo. »Tako kot so rekordne temperature, je rekordna tudi poraba vode,« so nam povedali.
»Potrebne dnevne količine se gibljejo med 36.000 in 37.000 kubičnimi metri, kar pomeni občasno tudi čez 450 litrov na sekundo. 45 % potreb zagotavljamo iz lastnih vodnih virov, to je s črpanjem podtalnice reke Rižane in reke Dragonje (izvir reke Rižane je sicer že usahnil), s tem, da hkrati skrbimo, da je zagotovljen tudi biološki minimum v strugi, kjer pa je trenutni pretok 130 l/s. Ostalih 55 % zagotavljamo z nakupi vode iz sosednjih treh vodovodov, največ iz Istrskega vodovoda Buzet, sledi Kraški vodovod Sežana, približno 10 l/s pa po v zadnjih letih vzpostavljeni povezavi s Tržaškim vodovodom (gre za podobno količino, ki smo jo vozili z avtocisternami že leta 2022).«
