Stanovalki Agnes prekipelo zaradi sosedovega dima: »Predlagam popolno prepoved kajenja na balkonih«

Življenje v večstanovanjski stavbi zahteva precej prilagajanja. Nekoga zmoti glasna glasba, drugega ropot, tretjega vonj kosila iz sosednje kuhinje. Pravila veljajo za vse stanovalce, toda pri nekaterih stvareh meja med tem, kaj lahko človek počne doma in kaj že moti sosede, ni tako jasna. Mednje očitno sodi tudi kajenje na balkonu. Na portalu Predlagam vladi se je oglasila Agnes, ki jo je predvsem v toplejših mesecih zmotil cigaretni dim, ki s sosednjih balkonov prihaja v stanovanja.

Predlagala je popolno prepoved kajenja na balkonih v večstanovanjskih stavbah, še posebej poleti. »Predlagam popolno prepoved kajenja na balkonih v večstanovanjskih stavbah, še sploh v poletnem času, saj smo tako vsi potencialni kadilci. Prisiljeni smo odpirati okna in hladiti stanovanja v jutranjih in večernih urah, ko je največ kadilcev na balkonih. Svoja stanovanja zapirajo, dim pa gre v stanovanjske prostore, ki se nahajajo nad njimi.«

Predlog je dosegel zahtevani prag za posredovanje pristojnemu ministrstvu. Na portalu je zbral 50 glasov podpore in 21 glasov proti, Ministrstvo za zdravje pa je objavilo svoj odgovor.

Kaj pravi zakon?

Na ministrstvu so pojasnili, da Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov prepoveduje kajenje v zaprtih javnih in delovnih prostorih ter v vozilih, kadar so v njih osebe, mlajše od 18 let. Prepoved velja tudi na pripadajočih zemljiščih objektov, kjer poteka vzgoja ali izobraževanje. Kajenja na drugih odprtih površinah in v zasebnih prostorih večstanovanjskih stavb pa zakon trenutno ne ureja.

Ministrstvo ob tem priznava težavo zaradi pasivnega kajenja. Kot so poudarili, je izpostavljenost tobačnemu dimu škodljiva za zdravje in varne količine takšnega dima ni. Zmanjševanje izpostavljenosti je zato vključeno tudi med cilje državne strategije za zmanjševanje posledic rabe tobaka.

Toda pri balkonih se stvar zaplete, saj bi prepoved bi posegla v zasebno lastnino. »Pobuda za prepoved kajenja na balkonih večstanovanjskih stavb posega na področje zasebne lastnine in uporabe zasebnih stanovanj. Takšnih omejitev trenutno ne predvidevajo niti priporočila Svetovne zdravstvene organizacije niti zakonodajni okvir Evropske unije. Ob tem bi bila splošna zakonska prepoved kajenja na balkonih težko izvedljiva tudi z vidika nadzora, saj bi se nanašala na ravnanja v zasebnem prostoru. Stanovanje je po Ustavi Republike Slovenije posebej varovano, zato bi bilo treba pri morebitni uvedbi takšnih omejitev skrbno tehtati med varstvom zdravja in pravico posameznika do zasebnosti ter uporabe lastnine,« pravijo na ministrstvu.

Pri morebitnem zaostrovanju pravil bi bilo zato treba tehtati med dvema pravicama: varovanjem zdravja na eni ter zasebnostjo in uporabo lastnine na drugi strani. »Predlog za zakonsko prepoved kajenja na balkonih večstanovanjskih stavb v sedanjih ustavnih in zakonodajnih okvirih še ni primeren za nadaljnjo obravnavo,« so sklenili na ministrstvu.

To pa še ne pomeni, da stanovalci nimajo nobenih možnosti

Ministrstvo opozarja na hišni red. Lastniki večstanovanjskih stavb lahko namreč z njim deloma uredijo tudi pravila, povezana s kajenjem. Hišni red določa pravice in obveznosti uporabnikov stavbe ter pravila za zagotavljanje reda, miru, varnosti, čistoče in nemotenega sobivanja.

Stanovanjski zakon namreč omogoča, da etažni lastniki, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev, sprejmejo hišni red in v njem določijo pravila sosedskega sožitja. Prav na to je opozoril tudi eden od komentatorjev, ki je zapisal: »Ena od možnosti je hišni red, ki ga lahko sprejmete lastniki stanovanj na rednem letnem zboru lastnikov.«

S hišnim redom je mogoče določiti pravice, obveznosti in omejitve za uporabnike stanovanj. Če pa dogovorjena pravila ne zaležejo, komentator kot prvi korak priporoča pogovor s sosedom. Stanovalci se lahko sklicujejo tudi na pogodbo o medsebojnih razmerjih med lastniki stanovanj, ki jo lahko dobijo pri upravniku stavbe.

Stvarnopravni zakonik namreč določa, da morajo lastniki zaradi sosedstva oziroma prostorske povezanosti svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se med seboj ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode. Toda tudi če stanovalci sprejmejo pravila, težava še ni nujno rešena. Kot je opozoril komentator, lahko spor nastane, če jih nekdo ne spoštuje. Omenil je možnost sodnega spora zaradi vznemirjanja, hkrati pa opozoril, da takšni postopki prinašajo stroške in lahko še dodatno zaostrijo odnose med sosedi.

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.