Starejše LGBT-osebe: Neosveščenost v Sloveniji je grozljiva

LJUBLJANA – Glavni dve vprašanji današnje razprave Položaj starejših LGBT-oseb v Sloveniji sta bili, kje in kako začeti s spremembami. Težav na tem področju je veliko, so opozorili gostje razprave. Glavni vzrok teh težav je nepoznavanje teme, najboljša rešitev pa ustvarjanje prostora, odprtega za pogovor in učenje, so se strinjali.

»Danes, ko sedim tukaj, mi je nerodno. Do zdaj nismo niti pomislili na to, vendar pa zagotavljam, da bomo od zdaj naprej upoštevali tudi to temo,« je dejala Marinka Kapelj, predstavnica Zveze društev upokojencev Slovenije. Ta je danes v Ljubljani, skupaj s še štirimi drugimi gosti, razpravljala o položaju starejših LGBT-oseb v Sloveniji. Kot prvo mogočo rešitev je predlagala dodatno izobraževanje oseb, ki delujejo s starejšimi. V tem vidi možnost za odprtje pogovora, saj je po njenih besedah »neosveščenost na tem področju grozljiva«.

Simona Topolinjakova z oddelka za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana (MOL) se prav tako strinja z dodatnimi izobraževanji, a poudarja, da je pomembno ozaveščanje celotne javnosti, saj se bo le tako lahko ustvaril prostor za izboljšave in spremembe, te pa so po mnenju vseh gostov močno potrebne. Topolinjakova zagotavlja, da se tega zaveda tudi MOL, zato podpirajo vse kakovostne programe na LGBT področju, kot je tudi Legebitra.

Tudi pomočnica direktorice za strokovne zadeve v Domu starejših občank in občanov (DSO) Ljubljana Vič-Rudnik Barbara Purkart, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak in Eva Gračanin iz Legebitre priznavajo težave v poznavanju te teme med starejšimi. »Prepad nastane med mladimi in starejšimi. Družba zdaj hitro napreduje, ampak pri nas v domu se to ne pozna toliko. Smo v zaostanku,« priznava Purkartova. Ob tem zagotavlja, da tudi v njihovem DSO že poskušajo delovati v skladu z izboljšavami. Trenutno si prizadevajo pridobiti oznako LGBT-prijaznega doma.

Preveč heterogeni domovi za ostarele

Bizjak pa je opomnil na težavo domov za ostarele, ki so preveč heterogeni. Po njegovem mnenju je težava tudi ta, da v Sloveniji nimamo posebnih domov, prilagojenih za različne potrebe uporabnikov. »Takšni domovi v Sloveniji ne obstajajo. Zaradi heterogene populacije je treba neprestano skrbeti za preprečevanje diskriminacije, ki se zaradi različnosti karakterjev in oseb neprestano pojavlja,« je dejal. Možnost izboljšav tudi on vidi v izobraževanju, saj naj bi to ustvarilo učinek snežne kepe. S tem bi po njegovem mnenju ustvarili prostor tudi za druge izboljšave.