Stari znanci policije so mu vlomili v poslovne prostore: »Čas je za elektronske zapestnice, ne pa all inclusive nastanitev«

Na portalu Predlagam vladi je eden izmed državljanov nedavno predlagal uvedbo elektronskih zapestnic z GPS-nadzorom za t. i. povratnike, torej osebe, ki so večkrat storile kaznivo dejanje. 

Predlagatelj izpostavlja nedavni vlom v poslovni prostor, ki je po njegovih besedah povzročil stroškovno in čustveno škodo več deležnikom: zaposlenim, strankam, dobaviteljem, organom pregona in sodišču. Storilci naj bi bili po informacijah policije že znani organom pregona in naj bi se – kot je zapisal – »vrnili v all-inclusive nastanitev«. 

Kot ukrep odvračanja predlaga uvedbo elektronskih zapestnic za osebe, ki so dvakrat ali trikrat že bile pravnomočno obsojene zaradi kaznivih dejanj. »Predlagam, da se zaradi odvračanja od različnih kaznivih dejanj, povratnikom (za dvakrat ali trikrat storjeno kaznivo dejanje) predpiše nošenje zapestnic z GPS-signalom. V času ko kadra povsod primanjkuje, zapori pa so prepolni, bi bil to smiseln ukrep.«

Kaj pravijo na ministrstvu za pravosodje.

Odgovor ministrstva za pravosodje: »Predlog ni izvedljiv brez celovite zakonodajne in sistemske reforme«

Ministrstvo za pravosodje je na predlog državljana odgovorilo podrobno in previdno.

Kot poudarjajo, pravna podlaga za uporabo elektronskih zapestnic v Sloveniji trenutno ne obstaja. V državah, kjer se jih uporablja, kot so Belgija, Francija, Španija in Nemčija, so namenjene predvsem nadzoru v okviru alternativnih sankcij – hišnega pripora, hišnega zapora ali prepovedi približevanja. Uporaba se torej navezuje na milejše kazni in ne nadomešča klasičnega zapora.

Opozarjajo, da je večina slovenskih zapornikov in pripornikov tujcev (70 % pripornikov in 50 % zapornikov), ki nimajo prebivališča v Sloveniji, zaradi česar izvedba elektronskega nadzora v obliki hišnega pripora ni mogoča.

Poleg tega zakon ne predvideva avtomatskih kazni samo zaradi preteklih obsodb – vsaka obsodba mora temeljiti na konkretni dokazni presoji v kazenskem postopku.

Uvedba zapestnic zgolj zaradi statusa »povratnika« bi tako kršila ustavne določbe o domnevi nedolžnosti in poštenem sojenju.

Tehnične, pravne in etične dileme

Z vidika tehnične izvedljivosti je treba opozoriti, tako ministrstvo, da elektronski nadzor ni samostojen ukrep, temveč zahteva celoten spremljevalni sistem: nadzorni center, izobraženo osebje, informacijsko-tehnično podporo in zakonsko urejene protokole ukrepanja ob kršitvah. Vse to zahteva dodatna sredstva in kadre, ki jih pravosodni sistem že sedaj težko zagotavlja.

Opozorila prihajajo tudi iz nevladnih organizacij, pravijo na ministrstvu. V nekaterih primerih, zlasti pri prepovedi približevanja žrtvi, lahko elektronski nadzor nehote omogoči storilcu dostop do lokacije žrtve, kar sproža resna vprašanja glede varnosti in zasebnosti.

Glede predloga, da bi se elektronske zapestnice uporabljale za tako imenovane povratnike oziroma tiste, ki kaznivo dejanje storijo dvakrat ali trikrat, kot zapiše predlagatelj, pa pojasnjujejo, da bi bilo treba – če bi bila taka »kazen« oziroma ukrep v Sloveniji uzakonjena – pred tem v kazenskem postopku ugotoviti krivdo osumljenca za »naslednje« storjeno kaznivo dejanje in torej tak ukrep ali kazen izreči v obsodilni sodbi.

»Ni si mogoče zamisliti, da bi bil tak ukrep uveden kar ex lege in administrativno ob dejstvu, da je bil nekdo že dvakrat ali trikrat obsojen za kaznivo dejanje in je ponovno osumljen storitve kaznivega dejanja, saj bi to nasprotovalo že samim ustavnim jamstvom v kazenskem postopku – predvsem 27. in 29. člen Ustave RS.«

Evropske smernice in priporočila

V evropskem prostoru se vprašanje elektronskega nadzora ureja tudi na ravni Sveta Evrope. V Priporočilu CM/Rec(2014)4 Odbora ministrov državam članicam o elektronskem nadzoru je jasno zapisano, da mora biti vsak poseg v svoboščine sorazmeren, zakonit in podvržen redni sodni kontroli. Priporočilo opozarja tudi na nevarnosti stigmatizacije, možnost zlorab in potrebo po etičnih smernicah pri uporabi tehnologije v kazenskem pravu.

Ministrstvo za pravosodje se je v zvezi z uvedbo elektronskih zapestnic v preteklosti že obrnilo na Ministrstvo za notranje zadeve, a to je ocenilo, da ta problematika ni v njihovi pristojnosti.

»Takšno rešitev bi bilo po naši oceni smiselno preučiti, če bi se izkazalo, da zaradi pomanjkanja kadra drugačen nadzor ni več mogoč in kolikor bi bilo mogoče odgovoriti na prej navedene pomisleke glede uporabe elektronskih zapestnic,« pravijo.

Zapor kot  all inclusive nastanitev?

Državljan piše o zaporu kot o all inclusive nastanitvi. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so takšne navedbe »skrajno neprimerne«. »Ob očitkih, da zapor spominja na luksuzne nastavitve, se je treba zavedati, da je v zaporu posameznik zaprt proti svoji volji. Gre za kazen z odvzemom osebne svobode, ki je najhujši poseg v posameznikovo celovitost. Država je v času izvrševanja zaporne kazni posamezniku dolžna zagotoviti ustrezne pogoje, ki omogočajo dostojno prestajanje kazni in spoštovanje človekovih pravic.«