Staro in mlado gasilo je rado!

STARA FUŽINA – Jože Smole, doma z Bleda, je gasilec že 60 let. Že od otroštva. Njegovo matično društvo je PGD Ribno. Seveda pa še zdaleč ni edini, ki se je okužil z gasilstvom. Takšnih je v Sloveniji kar 160.000!

Gasilstvo je poslanstvo. Solidarnost, pomoč, humanitarnost, pripadnost, lojalnost, hierarhičnost, nesebičnost, iznajdljivost in spoštljivost so le nekatere vrline, ki jih globoko v sebi nosi pravi gasilec.

Še kako pomembna je tudi povezovalnost. Človek kot posameznik seveda ne more biti nikdar tako uspešen, kot je lahko uspešen, denimo, v dvoje. Gasilci se zato združujejo v društva. Da so močnejši, hitrejši in složnejši. Le v slogi je namreč tista moč, ki lahko ukroti tudi najbolj divje ognjene zublje.

Najtrdnejše družinske celice so prostor, kjer se znajo družno povezati prav vse generacije. Tako je tudi pri gasilskih družinah. Kadar izkušnje starejših plemenitijo tiste, ki šele prihajajo, in mladostniška zagnanost osrečuje malo starejše – takrat dejansko nastane popolnost!

Veterani in dekleta

Ko sodelujejo veterani in mladina, spoznamo gibanje, ki osvaja. Kot je že dolgo tega prevzelo 68-letnega Jožeta Smoleta, pravega gasilskega veterana, ta pa niti malo ne zameri, če ga tako označite. Še več, Smole, ki je tudi predsednik Gasilske zveze Bled Bohinj ter predsednik Sveta veteranov pri krovni Gasilski zvezi Slovenije (GZS), je bil leta 2014 pobudnik tega, da se končno le organizira medgeneracijsko srečanje gasilcev. »Ne le po starosti, temveč tudi po spolu!« je ponosno poudaril.

In ko sta se Sveta članic in veteranov pri GZS začela pripravljati na organizacijo tretjega medgeneracijskega srečanja, so se dogovorili dvoje: prvič, da bo srečanje v Stari Fužini v Bohinju, ter drugič, da se poveže tudi z 18. srečanjem veteranov PGD Gorenjske in njihovim vsakoletnim tekmovanjem.

Rečeno storjeno, vse gasilske zveze so še pravočasno dobile vabilo; za vse udeležence je organizator omogočil še popust pri povratni vožnji z gondolo na Vogel, vožnji s turistično ladjo po Bohinjskem jezeru ter obisku cerkve sv. Janeza Krstnika, slapa Savice in Planšarskega muzeja. Korita Mostnice, mimo katerih je potekal gasilski velepohod, so si lahko udeleženci ogledali brezplačno.

Prijetno in tekmovalno

Tisto septembrsko soboto je bilo prav pravljično. Na Gorenjsko je od vsepovsod prigrmelo kar 600 gasilk in gasilcev. To srečanje je predvsem družabnega značaja, normalno, tudi pilo se je in jedlo.

Malce pred drugo popoldansko uro se je slednjič začelo. Srečanje sta odprla Vladimira Bučevec in Jože Smole. Prva je predsednica sveta članic, drugi pa, kot že rečeno, predsednik veteranov pri GZS.

Že kmalu zatem se je tudi tekmovalo. Orodje in drugi pripomočki so bili pripravljeni in lahko se je začel boj za sekunde. Orientacijski pohod je bil, denimo, povezan z reševanjem posameznih nalog s področja gasilstva pa tudi splošnega znanja, predvsem so preverjali splošno znanje o bohinjskih znamenitostih.

Na prireditvenem prostoru so medtem potekale še različne druge igre, kot so zbijanje tarče z berglovko in zabijanje žeblja v les. Pri zadnjem je smel vsak od petih članov ekipe le po enkrat lopniti s kladivom po žeblju, nato pa kladivo brž predati drugemu. Bila je ekipa, ki je zabila žebelj v osmih sekundah, bila pa je tudi tista, v kateri je gasilec, ki je bil vse življenje mizar, kar dvakrat zgrešil!

Zanimivo je bilo tudi žaganje lesenega debla s staro ročno žago. Ali pihanje kroglice po žlebu in izbira primernega gasilnega sredstva... In tako naprej vse do večera.

Starejša generacija je imela tako tudi to pot priložnost obujati mnogotere (gasilske) spomine. Njihove obraze je preplavljalo zadovoljstvo. Med udeleženci je bilo opaziti tudi kar veliko mladine in operativcev na vrhuncu svojih moči, ki so se znali povezati v tople pogovore z neprimerno izkušenejšimi.

Že prihodnjo leto se bodo različne generacije slovenskih gasilk in gasilcev znova družile, a ne na Gorenjskem, temveč v Prekmurju.