Steklo, ki je oblikovalo Slovenijo: razstava razkriva skrite zaklade Hrastnika in Rogaške

»Marsikoga bo presenetila raznolikost izdelkov na razstavi, saj ob besedi steklarna običajno pomislimo le na kozarce in steklenice,« pravi Katarina Dajčman, kustosinja in avtorica razstave Slovensko uporabno steklo, ki so ga pripravili v Dolenjskem muzeju v okviru celoletnega projekta Doživetje stekla. S tokratno razstavo predstavljajo izdelke dveh naših steklarn, ki sta »vidno zaznamovali vizualno podobo slovenskih domov ter oblikovali kulturo uporabe stekla v vsakdanjem življenju«.

Med te predmete vsekakor spadajo steklenice za Cockto iz 60. let, od leta 1970 pa so v Steklarni Hrastnik v okviru izdelave tehničnega stekla izdelovali še steklenice za Oro, Frutello, kozarce za Vegeto … Steklarna, ki je bila ustanovljena leta 1869 in je danes v Zasavju edina, čeprav so nekoč tam delovale štiri, se je iz podjetja s prostoročnim pihanjem stekla spremenila v podjetje s sodobno avtomatizirano in digitalizirano proizvodnjo. »Tradicijo ročno pihanih izdelkov je steklarna ohranjala vse do leta 2018, s čimer je ohranila tudi poklic steklarja, kar imamo za pomemben prispevek k negovanju nesnovne kulturne dediščine,« poudari sogovornica.

Hrastniško steklo je bilo del vsakdanjika številnih generacij, saj je steklarna s svojo embalažo oskrbovala širok jugoslovanski trg, kar ob razstavi prikazujejo prepoznavni izdelki iz prozornega, dimnega in onix stekla. Bili pa so tudi edina steklarna v državi, ki je izdelovala laboratorijsko, optično in tehnično steklo, torej raznovrstne leče, signalna in refleksna stekla, avtomobilske žaromete, posode za akumulatorje. »V 60. letih so načrtovali izdelavo stekla za televizijske ekrane, a so ideje ostale neuresničene, tudi program žarometov za industrijsko proizvodnjo je bil leta 1973 ukinjen,« razloži avtorica razstave.

Na razstavi so predstavljeni tudi unikatni oblikovalski izdelki, ki so jih redno predstavljali na sejmih in Bienalu industrijskega oblikovanja, ter ključni izdelki sodobnega časa: embalažne steklenice za pijače in kozmetiko. »Izdelki so narejeni iz stekla zelo visoke čistosti, brez težkih kovin, z možnostjo dekoracije npr. s tiskom, lakom, lasersko, z metali, s prelivanjem ... in s kompletnimi storitvami od ideje do dostave,« pravi Katarina Dajčman. Na razstavi je prvič na enem mestu zbrano tako veliko število uporabnih predmetov iz Steklarne Hrastnik.

Najboljši brusilci in graverji

Steklarna Rogaška pa se že vse od ustanovitve leta 1927 usmerja v zahtevnejše prostoročno pihane izdelke kristalnega stekla, s katerimi so se po letu 1935 uveljavili tudi v tujini. »Z ustanovitvijo brusilnice kristalnega stekla Dekor Kozje v letu 1973 se je kristal Rogaške dokončno uveljavil kot sinonim za estetsko dovršenost v povezavi s funkcionalnostjo,« pravi avtorica razstave. K uspešnosti steklarne v 70. in 80. letih je veliko pripomogla tudi skupina najboljših brusilcev in graverjev, združenih pod mednarodno kratico GRY (Gravura Rogaška Yugoslavia), ki so razvijali ročno brušene serije z unikatnimi motivi, luksuzne izdelke po naročilu ter izdelke za državni protokol.

Posebej omenjajo tudi sodelovanje steklarne z nekdanjo steklarsko šolo v Rogaški Slatini in z različnimi slovenskimi umetniki in oblikovalci, kot so Marjan Presiček, Ferdo Pak in Oskar Kogoj. Ti so uvedli nove tehnike umetniškega oblikovanja stekla, danes znanega kot modernistično steklo. »Njihovi sodobno in vrhunsko oblikovani izdelki so bili dostopni tudi v maloprodaji,« pravi sogovornica.

V Dolenjskem muzeju so razstavo pripravili v sodelovanju z Društvom steklarjev Slovenije, ki je prispevalo strokovno znanje in pomagalo pri izboru unikatnih kosov iz zasebnih zbirk, ki so tako prvič na ogled v institucionalnem kontekstu, pravi Katarina Dajčman: »Večina predstavljenih predmetov prihaja iz zasebnih zbirk, kar obiskovalcem omogoča redko priložnost vpogleda v tako široko in oblikovno raznolikost slovenskega stekla.« Razstava Slovensko uporabno steklo je v Dolenjskem muzeju na ogled do 18. januarja.