

Zoran Stevanović FOTO: Pop Tv, Zaslonski Posnetek

FOTO: Pop Tv, Zaslonski Posnetek

FOTO: Pop Tv, Zaslonski Posnetek



Zapis predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, objavljen na dan zadnje seje Golobove vlade, je sprožil ostre odzive opozicije. V Gibanju Svoboda so napovedali ustrezne postopke, v SD zahtevajo umik zapisa in opravičilo, v Levici pa menijo, da takšna komunikacija ni primerna za predsednika državnega zbora. Jedro spora predstavlja uporaba izraza »pocestniški«, ki ga opozicija označuje za neprimernega in seksističnega. Stevanović očitke zavrača in poudarja, da v objavi ni bilo nobenega seksističnega podtona. Po njegovih besedah je bil namen zapisa opozoriti na po njegovem mnenju neprimerno raven razprave v parlamentu. »Zakaj bi mi bilo žal? Nerodno mi je, da gledamo take debate v parlamentu, in se še enkrat opravičujem celi Sloveniji, da morajo in da so prisiljeni gledati tako razgrajaštvo, kot ga gledamo sedaj,« je dejal.
Poslanke Svobode v tožbo
Poslanke Svobode bodo sprožile tožbo proti predsedniku DZ zaradi izjav o njihovem vedenju, je napovedala poslanka Svobode Janja Sluga. Že na današnji izredni seji so z več postopkovnimi predlogi zahtevale njegovo opravičilo, a ga niso prejele.
Pojasnil je, da izraz razume kot opis neprimernega vedenja in ne kot žalitev posameznikov. »Ne vidim nobenega seksizma v moji izjavi. Pocestnik je vseeno kot klatež, potepuh,« je poudaril ter dodal, da je želel opisati ravnanje, ki po njegovem mnenju ne sodi v državni zbor. Ob tem je izpostavil, da opis določenega vedenja ne pomeni neposredne oznake osebe. »Pocestniško vedenje ne pomeni, da nekoga obtožiš, da je to. Jaz tudi večkrat rečem, da se nekdo obnaša, kot da bi bil pijan. Pa to ne pomeni, da ga obsojaš, da je pijanec,« je pojasnil.

Po njegovih besedah se sporni zapis ni nanašal na posameznike, temveč na splošno raven političnega diskurza v parlamentu. Ocenjuje, da določene oblike komunikacije preprosto ne sodijo v najvišjo zakonodajno institucijo države.
Opozicijske stranke, predvsem SD, menijo, da je bil izraz »pocestniški« poniževalen, seksističen in neprimeren za predsednika državnega zbora, zato od njega zahtevajo opravičilo. Stevanović je kritike zavrnil in opoziciji vrnil z ostrimi besedami. »Ljudje, ki jih omenjate, že tretji mesec najbolj zavrženo gnojnico zlivajo po meni, uporabljajo najslabše etikete. Počnejo popolnoma nasprotno od svoje retorike,« je dejal. Pri tem je ocenil, da je SD v parlamentarnih nastopih nekoliko bolj umirjena, medtem ko sta Levica in Gibanje Svoboda po njegovem mnenju bistveno ostrejša. Za Svobodo je med drugim dejal, da njeni predstavniki pogosto presegajo meje dostojne komunikacije.
Kljub temu vztraja, da namen njegove objave ni bil žaliti nikogar. »Ni bil namen nikogar užaliti. Pocestnik še enkrat pomeni potepuh in to nima nobene zveze s seksizmom. Pravzaprav je to samostalnik moškega spola, sploh ne ženskega, kakor zdaj želijo prikazati,« je poudaril.
Del polemike se je razvil tudi okoli jezikovnega izvora izraza. Pridevnik »pocestniški« se namreč tvori iz besede »pocestnica«, ki je slabšalen izraz za prostitutko, v prenesenem pomenu pa označuje vulgarno, nespodobno ali surovo vedenje. Stevanović meni, da takšna razlaga njegove besede ne postavlja pod vprašaj, temveč potrjuje namen zapisa. »Nekdo se je v parlamentu obnašal vulgarno, surovo in žaljivo do vseh ostalih, kar ni v redu. Moti red, krši poslovnik in to je eden od načinov, na kakršnega lahko najbolj kulturno opišeš tako ravnanje,« je dejal.
Na vprašanje, ali bi moral kot predsednik državnega zbora pri objavah na družbenih omrežjih pokazati več zadržanosti, je odgovoril pritrdilno. »Absolutno se strinjam. Samo nekoč nedostojnemu vedenju pride konec. Nekoč pride do tega, da imajo vsi poslanci v parlamentu dovolj nastopov določenih ljudi, ki motijo delo,« je pojasnil.
Stevanović ni želel konkretno imenovati poslank, na katere naj bi se zapis nanašal, dejal pa je, da je bilo iz dosedanje razprave jasno razvidno, na kakšne primere vedenja opozarja. »Že sami ste omenili določene poslanke, ki neprestano povzročajo težave na teh delovnih telesih,« je dejal. Po njegovih besedah se problematično ravnanje ni dogajalo na sejah, ki jih je vodil sam, temveč predvsem na delovnih telesih državnega zbora. Ocenjuje, da nekateri udeleženci na seje prihajajo z namenom provociranja in kršenja reda.
»Več kot očitno je, da imajo ljudje tega dovolj tudi v parlamentu. Eden od načinov, da se opozori na njihovo ravnanje in da se zadeva umiri, je bil tudi ta moj zapis,« je povedal. Na vprašanje, ali bi sporni zapis ob vseh burnih odzivih objavil še enkrat, je odgovoril, da je namen že dosegel. »Saj je bilo enkrat dovolj. Status je dosegel svoj namen. Ljudje so bili opozorjeni na to,« je dejal.
Beseda je nanesla tudi na odziv poslanke Gibanja Svoboda Lene Grgurevič, ki mu je na družbenih omrežjih med drugim očitala, da je goljuf in nasilnež ter da funkcija in obleka ne naredita človeka. Stevanović se na takšno komunikacijo ni želel spuščati. »To je način komunikacije oziroma raven komunikacije, na katero se ne bom spuščal in ni vredna ne mene osebno ne moje funkcije,« je komentiral.

V nadaljevanju je spregovoril tudi o svojem načinu vodenja državnega zbora. Poudaril je, da razume vzdrževanje reda kot eno ključnih nalog predsednika parlamenta, vendar za zdaj ne vidi potrebe po strožjih disciplinskih ukrepih. »Red je vedno dober, predvsem ko je v skladu s poslovnikom. Moja naloga je, da skrbim za poslovnik in za red na sejah tako parlamenta kot delovnih teles,« je dejal. Dodal je, da je doslej vse zaplete reševal predvsem s pogovorom in opozarjanjem. »Popolnoma retorično, brez enega ukrepa, brez enega opomina. Nisem nagnjen k represivnim ukrepom,« je poudaril.
Po njegovem mnenju bi morale več odgovornosti za raven politične komunikacije prevzeti tudi same poslanske skupine in skrbeti za ustrezno kulturo dialoga med svojimi člani.
Stevanović se je odzval tudi na ugibanja, da bi bil njegov prihajajoči obisk Srbije povezan s prizadevanji za priznanje srbske narodne skupnosti kot manjšine v Sloveniji. Takšne povezave je odločno zavrnil. »Nikakor ne. Ta obisk je bil napovedan že v prejšnjem mandatu in se ga udeležujem izključno zaradi tega,« je dejal. Poudaril je, da glede vprašanja narodnih manjšin ne vidi nobene dileme, saj je ustavna ureditev po njegovem jasna. »Ustava je za nas kot najvišji pravni akt nekaj svetega. Ustava predvideva dve narodni manjšinski skupini v Sloveniji in tako bo tudi ostalo. Za drugo itak ni nobenih možnosti, tako da to nikakor ne pride v poštev,« je povedal.
Na vprašanje, kako bi odgovoril, če bi srbski politiki med obiskom vendarle odprli vprašanje priznanja srbske manjšine v Sloveniji, je dejal, da bi ostal pri istem stališču. »Isto kot vam sedaj: da to enostavno ni možno. Ustavo imamo tako, kot jo imamo, in taka bo tudi ostala.«