Stevanoviću »iskreno godi«, da se Svoboda toliko ukvarja z njim, dvomi pa v uspeh ustavne pritožbe. In ni edini

Po tem, ko je poslanska skupina Svoboda napovedala ustavno pritožbo zoper sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora in pobudo za oceno ustavnosti poslovnika Državnega zbora (DZ), se je oglasil predsednik DZ Zoran Stevanović, ki meni, da ustavna pritožba Svobode na sklep o njegovi izvolitvi zaradi označevanja glasovnic na tajnem glasovanju pravno ne vzdrži. To nima veze z ustavnim sodiščem, če je volja na glasovnici jasno izražena, temu nihče ne more oporekati, ocenjuje. Mu pa »iskreno godi«, da je »glavna vsebina tako velike stranke«, piše STA. 

Kot so pojasnili v poslanski skupini Svoboda, je razlog za ustavno pritožbo označevanje glasovnic na tajnem glasovanju o predsedniku DZ, s čimer se je po njihovem mnenju na tajnem glasovanju izničilo institut tajnega glasovanja, kar med drugim pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata. Ustavnemu sodišču bodo med drugim predlagali, da omenjeni sklep razveljavi in zadevo vrne državnemu zboru v ponovljeno glasovanje. V SD in Levici se ustavni pritožbi niso pridružili. Stevanović je sicer že v začetku tedna napovedal sodelovanje pri spremembah poslovnika, ki bi oznake onemogočile, spremembo poslovnika so sicer predlagali v poslanski skupini Svoboda. Stevanović se strinja z vsebino dopisa, prav tako se strinja, da je tovrstna praksa nesprejemljiva. Kot je dejal, je odprt za predloge, saj si tudi sam želi, da se take stvari ne bi več dogajale oz. da se ne bi dogajalo »nič, kar bi lahko uničilo bodisi tajnost glasovanja bodisi to, da lahko kakorkoli vpliva na svobodno voljo odločanja«.

Ob tem se nam je oglasil tudi bralec Gaj, zelo dobro podkovan v pravnih zadevah, in pojasnil, da je napoved ustavne pritožbe zgolj politična poteza, »ki ohranja pritisk in podaljšuje razpravo o tej temi«. »Ustavno sodišče RS bo najprej presojalo, ali je zadeva sploh dopustna kot ustavno vprašanje. Menim, da bo ustavno sodišče pritožbo zavrnilo, saj gre za notranjo zadevo parlamenta,« ob tem dodaja naš bralec, ki še pravi, da je za ustavno sodišče pomembno tudi to, da je Stevanović že napovedal posodobitve pravilnika o glasovanju. »Že dana napoved posodobitve pravilnika državnega zbora je tiho priznanje, da so trenutna pravila preohlapna, glede na dogajanje v parlamentu. Nova posodobljena pravila pa ne morejo urejati zadev za nazaj, kar je urejeno kot ustavna prepoved v 155. členu Ustave Republike Slovenije. Zato se izid glasovanja o predsedniku državnega zbora ne bo spremenil,« še pravi bralec Gaj.