Mali virtuoz. (Foto: Črt Majcen)
Tokrat je šla skozi to cevko zelenjavna juhica. (Foto: Črt Majcen)
Monika in Matic. (Foto: Črt Majcen)
Vse ga zanima, le še shoditi mora. (Foto: Črt Majcen)
Matic in njegova starejša brata in prava prijatelja: zgoraj Miha, v sredini pa Matevž. (Foto: Črt Majcen)
Še poljubček od mamice. (Foto: Črt Majcen)
DOLENJA VAS – Ko bo velik, bo hodil in okušal! »Ali ne, Matic?« je povsem prepričana Monika, njegova mamica, ki mu dejansko posveča svoje življenje in ki na ta trenutek že komaj čaka. Pa ne le ona, pravzaprav vsi okoli njega. Matic je namreč pravi car. Je tisto sonce, ki je 29. decembra 2007 posijalo po severozahodnem delu Cerkniškega polja. Tega se še kako dobro zavedajo tudi vsi njegovi sokrajani, ki so tako ponosni nanj. »Preprosto se ne bojijo drugačnosti,« je dejala Monika, ki kar ne more verjeti, da živi ob tako dobrih in širokosrčnih ljudeh. Čeprav se je Matic rodil z globalnim razvojnim zaostankom, ne zna govoriti, hoditi, čeprav je še do junija dihal le po cevkah, prehranjuje pa se samo skozi gastrostome, nekakšno odprtino na njegovem želodčku, je za vse povsem enakovreden. Njegovi starši so z neverjetno ljubeznijo in upanjem očitno okužili tudi vse preostale, ki jim zdaj pomagajo pri zbiranju sredstev za njegove nogice. »Ampak lepo vas prosim,« nas je tedaj opozorila 32-letna Monika, »nikar ne pišite, da stokamo, da sploh kaj prosimo. Nas Matic nikoli ni oviral pri ničemer, zaradi njega smo kvečjemu še bolj srečni!«
Boj za Matica
V sosednji sobi ga je posadila za klavir. Matic je kot mali virtuoz začel tolči po tipkah. Z občutkom. Od nižjih k višjim tonom pa spet nazaj, zraven je vriskal, po svoje prepeval, zdaj je začel zlagati tone v bolj modernistične ritme. »Ob glasbi resnično uživa,« se je smejalo Moniki. »Boš dal glavo gor,« ga je prosila, ko se je mali z glavo ulegel na tipke. Ko nam je povedala, da je uradno na ravni osemmesečnega otroka, nam je bilo kar malo čudno. Muzicira pa kot štiriletnik ali kaj, nas je zanimalo. »Veste, zdravniška poročila so včasih drugačna od naših opažanj,« je dejala Monika, ki se je v Dolenjo vas primožila iz Ljubljane. »Zajokala sem, ko sem to prebrala,« je potožila. Za njih je Matic podčrtano enakovreden; je glavni junak pripovedke o drugačnosti, ki jo preprosto moramo imeti radi.
Akcija za Matičeve nogice Matic je bil aprila v Ljubljani že operiran, a operacija ni najbolje uspela. Njegovi starši so se tako odločili, da poskusijo še v Gradcu. Operacija (najti bodo morali prostor za pogačico, podaljšati kite itd.) bo zahtevna in pregrešno draga. Ljudje pa so za to medtem izvedeli in že do zdaj obilno pomagali, za kar jim je Monika neskončno hvaležna. Pravzaprav ne more verjeti. Na Cerkniškem ni hiše, kot izvemo, kjer za Matica ne bi zbirali zamaškov ali česa darovali. Monika sploh ne dvomi, popolnoma je prepričana o svojem Maticu. »Ta fant nas prav napaja s svojo pozitivno energijo!« je vzkliknila, ko se je sijoče zazrla v svojega sinka, za katerega tudi mi močno držimo pesti. Za štiriletnega fantička iz Dolenje vasi, ki je resda nekoliko drugačen, a mu srček bije prav tako kot nam. |
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: V tistem se je menda tudi prvič zagledal v tako velik fotoaparat. Prijemal ga je z vseh strani, potem pa na ves glas zavriskal: »Eeeeeee!«
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
