Sto dni vlade: še brez rezultatov, a z jasnimi usmeritvami

Za zdaj bi še težko govorili o učinkih prvih sto dni dela vlade v zdravstvu, socialnem varstvu, dolgotrajni oskrbi, pri pokojninah, v šolstvu, je pa koalicija precej jasno nakazala svoje usmeritve na teh področjih. Kar posebej velja za sporočila minulega tedna – tudi o glomaznem javnem sektorju kot pomembnem dejavniku za počasnejši razvoj in napoved ponovne uvedbe osemletke kot odgovora na porazne rezultate bralne pismenosti otrok. Premier Janez Janša, ki vlado vodi četrtič, vidi razloge za to, da Slovenija po blaginji ni postala druga Švica in že od leta 2008 stagnira pri 91 odstotkih povprečja kupne moči v EU, v »nepreglednem birokratskem močvirju« zakonov in prepisov ter tudi v tem, da je v javnem sektorju zaposlenih 196.000 ljudi, pol več kot ob osamosvojitvi.

Rešitev naj bi prišla z mehkim prestrukturiranjem in prerazporeditvijo ključnega razvojnega kadra. V sindikatih odgovarjajo, da smo po deležu zaposlenih v javnem sektorju na 15. mestu v EU in pod njenim povprečjem. »Nobenega ekscesa ni in tudi nobene večje zaloge ljudi, ki bi bili nepotrebni,« je prepričan Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki pa že več let opozarja, da številni strokovnjaki javni sektor zapuščajo zato, ker jim gospodarstvo lahko ponudi višje plače. Z govorom o deset tisočih, ki naj bi jih bilo preveč, se po eni strani vzbuja strah pred množičnim odpuščanjem ter tudi pred privatizacijo številnih javnih storitev, kar bi dodobra spremenilo podobo naše družbe, je slišati svarila z več strani. Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam te besede ocenjuje kot umetno ustvarjanje napetosti med zasebnim in javnim sektorjem. Podobno pa odmeva tudi napoved šolskega ministra Boruta Rončevića o skorajšnji reformi vzgoje in izobraževanja, s katero naj bi ponovno uvedli osemletko, kar je presenetilo skoraj vse, vpete v sistem.

Vrsta izzivov in pričakovanj

V večini družbenih podsistemov še ni oprijemljivih rezultatov prvih sto dni, poznavalci razmer pa izpostavljajo pomembne izzive in pričakovanja. Opaznih posegov v zdravstvu za zdaj ni, ugotavlja Samo Fakin, ki je bil v preteklosti tako minister za zdravje kot generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ključni težavi, ki ostajata, sta po njegovem mnenju skrajševanje čakalnih vrst in poslovna učinkovitost bolnišnic. »Če nočejo imeti bolnišnic z izgubo, morajo takoj začeti sanacijo in direktorjem sporočiti jasna pričakovanja.« Pohvalil je odločitev, da se v skrajševanje čakalnih vrst vključijo zasebniki, vendar to ni dovolj. »Za skrajševanje čakalnih dob bi morali od bolnišnic zahtevati, da povečajo programe za enega, dva ali tri odstotke.« Pri tem opozarja, da bo zdravstvena blagajna prihodnje leto za približno dvesto milijonov evrov »pod vodo«.

Samo Fakin je pohvalil, da se v skrajševanje čakalnih vrst vključijo zasebniki, vendar to ni dovolj. FOTO: Jože Suhadolnik

Pričakujejo spoštljiv odnos

»Podpiram, da je vlada med svoje prednostne naloge uvrstila tudi vprašanja, ki so za starejše ključna, kot so napovedi o izboljšanju položaja upokojencev in razumevanje pokojnine kot pravice, povezane z minulim delom in vplačanimi prispevki,« je strnila Zdenka Jan, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus). Pričakujejo dostojne pokojnine, dostopno javno zdravstvo, več socialne varnosti. Kot posebej pomembno poudarja vprašanje dolgotrajne oskrbe. »Želimo sistem, ki bo deloval takrat, ko ga človek potrebuje – ne čez nekaj let in ne samo za tiste, ki si pomoč lahko plačajo sami.« Od vlade pričakuje spoštljiv odnos do starejših in njihove organizirane civilne družbe.

Velik del prioritet tega mandata je razviden iz zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, kot so ga poimenovali v poslanskih skupinah Demokratov, Resnice in trojčka okoli NSi ter o katerem bodo volivci, kot vse kaže, odločali na referendumu. Številne rešitve, ki naj bi jih prinesel, so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Med njimi so uvedba socialne kapice, ukinitev plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, ugodnejša obravnava normiranih espejev, pa tudi uveljavljanje dvojnega statusa – prejemanja plače in polne pokojnine.