Sto jih je moralo umreti zaradi enega nacista (FOTO)

V Grabnu na Stranicah pri Frankolovem so se poklonili 100 nedolžnim civilistom, ki so izgubili življenje v enem najhujših nacističnih zločinov v času druge svetovne vojne na naših tleh. Dvanajstega februarja 1945 se je nemški okupator z okrutnim pobojem maščeval za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev Antona Dorfmeistra, ki je v soteski Tesno 2. februarja padel v partizansko zasedo, dan zatem pa zaradi hudih ran umrl v celjski bolnišnici.

Deset dni pozneje so nacisti iz mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporov izbrali 100 talcev, jih prepeljali do celjskega zapora Stari pisker, od tam pa do Frankolovega, kjer so jih vsem na očeh obesili na jablane ob cesti, nato pa zagrebli v skupinska grobova; 99 jih je umrlo obešenih, eden pa jim je poskušal pobegniti, a so ga ustrelili v hrbet. Najmlajša žrtev je štela le 16, najstarejša 64 let.

Molitev in blagoslov za žrtve je opravil celjski škof Maksimilijan Matjaž.

»Sto nedolžnih življenj je ugasnilo za ceno enega, in to takrat, ko so se že kazali obeti konca grozot in vnovičnega začetka težko pričakovane svobode. Njihova srca so se ustavila, ko so več kot tisoč kilometrov stran potekali pogovori o koncu trpljenja in vojne ter o povojni ureditvi sveta,« je na slovesnosti, ki jo je Mestna občina Celje pripravila v sodelovanju s Spominskim društvom 100 frankolovskih žrtev na Stranicah, poudarila slavnostna govornica, predsednica države Nataša Pirc Musar. Tako kot celjski župan Matija Kovač je položila venec pri grobovih 60 talcev. Še pred uradnim delom slovesnosti so župani Celja, Slovenskih Konjic, Vitanja, Vojnika in Zreč položili venec pri spomeniku 40 talcem. Prav tako so se z vencem spominu na žrtve poklonili člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Celje in Slovenske Konjice.

Pirc Musarjeva je v svojem govoru izpostavila, da so okupatorji z zločinom na Frankolovem grobo poteptali človekovo dostojanstvo ter grozovito posegli v življenja stotih družin ter v prihodnji razvoj slovenskega naroda. »Z izgubo sto življenj so bili družinam in narodu odvzeti njihovi upi, hrepenenja, sposobnosti, pričakovanja, hotenja – vse, kar so si naši rojaki želeli in za kar so si prizadevali v svojih sredinah. In to ravno februarja 1945, ko so se na Jalti že usklajevale prelomne odločitve o sojenju vojnim zločincem v Nürnbergu in delovanju Varnostnega sveta Združenih narodov. Vzpostavilo se je zavedanje, da morajo biti najhujša dejanja zoper človeštvo kaznovana ter da sta za dolgotrajno stabilnost in mir nujna medsebojno zaupanje in sodelovanje. Na teh podlagah so se kasneje oblikovale sodobne norme mednarodnega in humanitarnega prava,« je poudarila predsednica države.

Spomenik pobitim talcem v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem Foto: Wikipedia

Opozorila je še, da moramo znati sodelovati, odpuščati, živeti v sožitju in poskrbeti, da se vojno gorje na naših tleh nikoli več ne ponovi. »Tudi zato frankolovski zločin ne sme biti nikoli pozabljen, spomin na nedolžne žrtve pa večen,« je sklenila Pirc Musarjeva. Po njenem nagovoru je sledil krajši kulturni program, ki so ga pripravili Nuša Komplet Peperko, Goran Bojčevski, Urška Majcen, Andreja Šraj in plesalke društva za umetnost plesa Harlekin. V protokolarnem delu slovesnosti so sodelovali Častna enota Republike Slovenije in praporščaki. Uradni del slovesnosti se je zaključil z molitvijo in blagoslovom za žrtve, ki ju je opravil celjski škof Maksimilijan Matjaž.