

Novembra 2024 je Franc Holc proslavil 100. rojstni dan. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal

Knjigo je predstavil sin Vojteh.

Zbrali so se v Gostilni na vasi pri Marku v Nasovi.



Vojteh Holc, sin junija lani preminulega dolgoletnega člana KO Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona Franca Holca, je v Gostilni na vasi pri Marku v Nasovi predstavil knjigo, ki jo je oče napisal na podlagi spominov na doživetja v vojni in vojski. Naslovil jo je Neresni vojak Les – spomini na davne dni.
Še pred predstavitvijo je Vojteh množici zbranih predstavil avtorja, o katerem je povedal, da je nekako raje praznoval god 3. decembra kakor rojstni dan, ki je bil 12 dni prej. Tako je s svojci in sorodniki običajno proslavil rojstni dan, sodelavce in kolege pa je vedno počastil na god. Rodil se je 21. novembra 1924 v Okoslavcih, v družini majhnih kmetov. Osnovno šolo je obiskoval v bližnjem Vidmu ob Ščavnici. Po šestem razredu je na željo staršev nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji v Mariboru, takoj po dopolnjenem 18. letu pa je kot večina fantov na tistem koncu Štajerske dobil poziv v nemško vojsko. Na začetku decembra 1942 je odpotoval v Nemčijo in nato naprej v Francijo ter na Nizozemsko, kjer so ga urili za topničarja. Leta 1943 je odšel na vzhodno fronto. Po mesecih bojev sta se s tovarišem predala rdečearmejcem in prišla v rusko taborišče vojnih ujetnikov. Tam so julija 1944 sestavili prvo Jugoslovansko brigado, ustanovljeno v Sovjetski zvezi, in z njo je, deloma z vlakom, večinoma peš, prišel na fronto pri Čačku v Srbiji. Mnogo tovarišev je v tistih bojih padlo, sam pa je bil ranjen. Po okrevanju se je boril na sremski fronti, kjer je po nekaj mesecih hudo zbolel in ostal v bolnišnici do konca vojne.

Po vojni je končal gimnazijo in diplomiral iz geodezije. Delal je na Občini Gornja Radgona kot geodet in kasneje kot načelnik občinske geodetske uprave vse do upokojitve. Leta 1953 se je poročil, za njim so ostali hči in sin ter dve vnukinji in dva vnuka. V Zvezi borcev je deloval pri skupnosti Jugoslovanske brigade, kjer je bil član odbora in predsednik pododbora za Pomurje. Dokler je bil pri močeh, se je udeleževal vsakoletnih srečanj brigade v Sedlarjevem ob Sotli. Za sodelovanje v protifašističnem boju je ob obletnicah zmage nad fašizmom prejel več ruskih odlikovanj. Še ob visokem jubileju, 100-letnici, novembra 2024, je gostil sorodnike, znance in predstavnike raznih organizacij. Na začetku poletja 2025 se je poslovil.
Ker je že dopolnil 80 let, so bili začetki nekoliko težji, potem pa je nov način pisanja dobro obvladal.
»Na srečo je dočakal izdajo svoje knjige,« je povedal sin. »Tako je ob visokem jubileju kot darilo prejel 50 izvodov knjige, ki jo je z veseljem razdelil med sorodnike, sosede in prijatelje, nekaj izvodov pa je podaril društvom in knjižnicam,« je še pojasnil Vojteh. Osnova za knjigo je bil dnevnik, ki ga je tovariš Franček pisal med vojno. Prvi dnevnik se je žal izgubil s prtljago, ko je potoval z vlakom na fronto v Rusijo, drugega pa mu je ob predaji vzel ruski oficir. Septembra 1944 je začel pisati tretjega: iz papirja in kartona je sešil knjižico in vanjo po spominu zapisal tudi vsebino prvih dveh dnevnikov. Pozneje je v spominih z naslovom Tako, kot drugi hočejo opisal svojo pot in dogodke med vojno. »Leta 2005 se je odločil, da vsebino še nekoliko razširi in da piše na osebni računalnik. Ker je že dopolnil 80 let, so bili začetki nekoliko težji, potem pa je nov način pisanja dobro obvladal. Kasneje sva dodala še nekaj fotografij in leta 2011 kar doma natisnila nekaj delovnih izvodov, ki so jih prebrali sorodniki, en izvod pa je predal združenju borcev.«

Vojteh je pristavil, da vsebina knjige ni lektorirana, a se je s tem ohranila avtentičnost pisanja, ki bo morda za nekatere bralce težje razumljivo. Uporabljenih je namreč veliko narečnih izrazov in tujih besed, kot jih je avtor slišal in zapisal že med vojno. »Vseeno mislim, da bo ravno zato bralec še bolj dobil vpogled v takratne stiske mladega vojaka, ki je poskusil s humorjem in neresnostjo ubežati grozotam in nesmislu vojne,« je še sklenil Vojteh Holc. Oste Bakal