Štorklje napovedujejo rekorde

Bele štorklje, ki jih na območje Slovenije pride vsako leto več kot 300 parov, se navadno z juga vračajo konec marca oziroma na začetku aprila. Toda zadnje mile zime jih privabljajo na sončno stran Alp že prej, včasih že konec februarja. Spomnimo se, pred dvema letoma je že 29. februarja prva štorklja priletela v Črešnjevce, nedaleč od Gornje Radgone, v gnezdo na domačiji družine Jančar. To je menda rekord po hitrosti prihoda, a tudi letos nekaj štrkov ni zamujalo, saj so že 1. marca svoje lansko domovanje obiskali v Dolgi vasi, Lenartu, Črešnjevcih, Gornji Radgoni.

Najprej prileti samec in tudi letos je bilo tako. Po besedah nekdanje vinske kraljice Radgonsko-Kapelskih goric Jerneje Jančar ima samec ob njihovi hiši nalogo, da pripravi gnezdo. Partnerica prileti kak teden pozneje in partnerja pohvali, če je gnezdo ustrezno urejeno, sicer ga nahruli. Tudi sosed drugega para štorkelj, ki gnezdi v Gornji Radgoni, Aleš Ravnikar, je opazil prvi obisk štrka, ki se je najprej ustavil na drogu ulične razsvetljave, nato pa na lepo ohranjeno gnezdo, kjer je nekaj časa poziral radovednežem s fotoaparati. Bele štorklje sicer ostanejo pri nas tja do 15. avgusta, ko spet odletijo na območje Afrike. V zadnjem času pa se nekatere zaradi milih zim niti ne selijo, temveč pri nas prezimijo.

Številni štrki so že v svojih domovanjih. FOTO: Oste Bakal

Pogovor z domačini

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so tudi lani izvedli štetje bele štorklje v Sloveniji, ugotovili pa so največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev doslej! Kot je pojasnila Urša Očko iz DOPPS, popis po mednarodno uveljavljeni metodi izvajajo že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija obiščejo vsa znana gnezda v Sloveniji in preverijo zasedenost ter gnezditveno uspešnost. »Pomemben je tudi pogovor z domačini, ki nam vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Posebno pozornost namenimo tudi pregledu gnezda, da ocenimo, ali je to stabilno in varno,« pravi Urša Očko, ki je vesela, da štorklje že tretje leto zapovrstjo prinašajo rekorde.

Samica ob prihodu preveri, kako je gnezdo urejeno. FOTO: DOPPS

Bele štorklje so jih namreč z največjo zasedenostjo gnezd razveselile že leta 2023, leta 2024 pa še z rekordnim številom poletelih mladičev – pri nas je gnezdilo 311 parov, poletelo pa je 673 mladičev. V letu 2025 so presegli vse rekorde, saj je pri nas gnezdilo 321 parov belih štorkelj, iz naših gnezd pa je poletelo kar 807 mladičev, torej 134 mladičev več kot leto prej. Bela štorklja velja za vrsto, ki ji globalno segrevanje v resnici ustreza. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažajo tudi v Sloveniji.

V zimi 2024/2025 so tako potrdili rekordno število prezimujočih štorkelj, bilo jih je najmanj 20. Štorkljam ustrezajo tudi višje povprečne temperature v spomladanskih mesecih, saj omogočajo zgodnejši prihod in boljše gnezditvene razmere ter ugodno vplivajo na preživetje mladičev in količino dostopne hrane. Globalno segrevanje pa prinaša tudi vremenske ekstreme, kot so močna neurja in suša, ki lahko resno ogrozijo gnezditveno uspešnost in preživetje zlasti mladih ptic.