
Galerija

Ustavno sodišče je presodilo, da je drugi odstavek 107. člena zakona o pravilih cestnega prometa v neskladju z ustavo. Ocenilo je namreč, da posameznikova izjava, da se s pozitivnim rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola strinja, ni izjava, ki bi lahko prispevala k dokazanosti prekrška.
Po drugem odstavku 107. člena zakona namreč rezultat preizkusa z indikatorjem oziroma alkotestom, ki ni merilna naprava, temveč manj zanesljivo sredstvo za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, šteje za zadosten dokaz o stopnji preizkušančeve alkoholiziranosti pod pogojem, da se preizkušanec s tem rezultatom strinja. Če se z rezultatom ne strinja, pa se obsodba za prekršek zaradi udeležbe v cestnem prometu pod vplivom alkohola zgolj na ta rezultat ne sme opreti.
Izvesti je treba dodaten preizkus z zanesljivo metodo, ki lahko privede do drugačnega rezultata - tudi takega, ki je za preizkušanca ugodnejši.
Kot ugotavlja ustavno sodišče, iz zakona torej izhaja, da preizkušanec z izjavo, da se z rezultatom preizkusa z indikatorjem strinja, odločilno prispeva k svoji obsodbi za prekršek. Z njo prizna obstoj obremenilnega dejstva, tj. da koncentracija alkohola v njegovem organizmu presega zakonsko dovoljeno oziroma da je takšna, kakršno je pokazal indikator, hkrati pa se odpove ugotavljanju alkoholiziranosti z zanesljivo metodo.
Vendar pa ustavno sodišče izpostavlja, da posameznik nima zadostnih informacij in znanja, da bi lahko potrdil pravilnost pozitivnega rezultata preizkusa z indikatorjem. Posameznik lahko ve, ali je pred preizkusom užival alkohol, katero vrsto in kakšno količino alkohola je zaužil, kdaj je do tega prišlo, ali je pred zaužitjem alkohola, med njim ali po njem užival hrano, ali so njegove kognitivne sposobnosti zmanjšanje in podobno, ne more pa prevesti vseh dejavnikov, ki jih pozna, v točno koncentracijo alkohola, ki jo ima v organizmu, kar je podlaga za prekrškovno kazen.
Sodišče je protiustavnost sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu
Proti je glasovala sodnica Špelca Mežnar, ki je podala tudi odklonilno ločeno mnenje. »Nisem mogla razumeti, zakaj je ustavno sodišče čutilo potrebo po tem, da zruši sistem, ki v praksi predstavlja učinkovit nadzor alkoholiziranih voznikov in je v rabi že skoraj 30 let, « je navedla in opozorila, da je vožnja pod vplivom alkohola v Sloveniji resen problem.
Posledično njegova izjava, da se s pozitivnim rezultatom preizkusa z indikatorjem strinja, ni izjava, ki bi lahko kakor koli prispevala k dokazanosti prekrška po 105. členu zakona, zato s privilegijem zoper samoobtožbo ni varovana.
Obenem so indikatorji alkohola, ki se za ta preizkus uporabljajo v praksi, po opozorilih stroke manj zanesljivi in lahko pokažejo lažno negativen ali lažno pozitiven rezultat. Iz navedenih razlogov rezultat preizkusa z indikatorjem - drugače kot rezultat preizkusa z etilometrom (ki prav tako meri količino alkohola v izdihanem zraku, a je bolj natančen) in rezultat strokovnega pregleda - sam zase ne more zadostovati za ugotovitev, da je imel preizkušanec v organizmu več alkohola, kot dovoljuje zakon, in da je s tem izpolnil zakonski znak prekrška.
Po navedbah ustavnega sodišča tako pozitiven rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola in preizkušančevo strinjanje s tem rezultatom ne zadostita ustavnemu dokaznemu standardu, ki se zahteva za obsodbo za prekršek.
»Drugi odstavek 107. člena zakona - ki v primeru preizkušančevega strinjanja s pozitivnim rezultatom preizkusa ne predvideva izvedbe dodatnih zanesljivih preizkusov, s čimer sporoča, da je stopnja alkoholiziranosti v zadostni meri ugotovljena - zato posega v domnevo nedolžnosti iz 27. člena ustave,« so v odločbi navedli ustavni sodniki.