
Galerija

Statistike kažejo, da so spletne zlorabe otrok v izjemnem porastu in tudi Slovenija ni imuna na ta problem. Po podatkih za leto 2024 se je pojavnost spletnega ustrahovanja med slovenskimi osnovnošolci v zadnjih šestih letih povečala za 18 % pri deklicah in 12 % pri dečkih. Kar 65 % deklic in 55 % dečkov v zadnjih treh letih osnovne šole je doživelo neko obliko spletnega nasilja ali nadlegovanja.
O tej pereči tematiki so govorili na nedavnem srečanju Interpolove skupine strokovnjakov za kazniva dejanja zoper otroke (SGCAC) na sedežu Interpola v Lyonu v Franciji. Na to zaprto mednarodno konferenco Interpola sta osebno povabilo kot edina predstavnika iz zasebnega sektorja iz Slovenije prejela tudi Bernarda Škrabar Damnjanović, certificirana mednarodna preiskovalka, skupaj z priznanim strokovnjakom za informacijsko varnost, Zvonimirjem Cvetkom Damnjanovićem.
Kaj lahko storijo starši in učitelji?
Odprt pogovor: Otroke poučite o spletnih nevarnostih in jih spodbujajte, naj vam zaupajo, če naletijo na težave. Prostor za pogovor brez obsojanja je ključnega pomena.
Ustvarjanje pravil: Omejite čas in vsebino, ki jo otrok spremlja na spletu, ter uporabljajte orodja za starševski nadzor. Spremljajte svojega otroka na poti skozi svetovni splet.
Ozaveščanje: Otroke naučite prepoznati nevarne situacije in jih opozorite, naj ne zaupajo spletnim neznancem. Naučite jih naj dvomijo.
Pozornost na spremembe vedenja: Spremljajte otrokovo vedenje in hitro ukrepajte ob sumljivih znakih, kot so zapiranje vase ali nenavadno skrivanje elektronskih naprav. Vzemite si čas za svojega otroka.
Prijavljanje sumljivih dejavnosti: Ob sumu na zlorabo takoj obvestite policijo in pristojne organizacije. Dajte otroku vedeti, da je žrtev in da ni on kriv.
Včasih smo otroke svarili pred neznanci v temačnih kombijih, danes pa je realnost drugačna. Zlorabe otrok se dogajajo neposredno v njihovih sobah preko elektronskih naprav. Storilci ne potrebujejo več fizičnega dostopa, temveč le pametni telefon ali računalnik, da vzpostavijo stik z otroki in jih zlorabljajo tam, kjer bi morali biti najbolj varni, v zavetju doma, opozarjajo strokovnjaki. Škrabar Damnjanovićeva ob tem poudarja, da sta za preprečevanje spletnih zlorab otrok nujna usklajeno partnerstvo ter zaupanje med državnimi institucijami in zasebnimi strokovnjaki. Ob tem je še posebej poudarila pomen pravočasne izmenjave informacij in skupnega nastopa proti storilcem, ki na spletu prežijo na najranljivejše.
»Nihče ne more tega storiti sam – le z združenimi močmi lahko ustvarimo varnejše digitalno okolje za najmlajše,« je dodala.
Kdo je Bernarda Škrabar Damnjanović?
Priznana strokovnjakinja na področju varnosti in strateških raziskav, z bogatimi izkušnjami ter številnimi dosežki. Njena kariera vključuje sodelovanje z mednarodnimi institucijami, kjer je prispevala k razvoju detektivske stroke in varnostnih standardov. Bernarda Škrabar Damnjanović je prva ženska, ki je postala častna dekanja mednarodne detektivske šole v Bukarešti. Kot edina ženska članica izvršnega odbora Council of International Investigators (CII) aktivno sodeluje pri oblikovanju globalnih preiskovalnih standardov.
Spolna zloraba otrok je ena izmed oblik zlorabe nad otroki in vključuje spolne aktivnosti z mladoletnimi osebami. Na prvem mestu gre za nasilje, s katerim storilec zadovoljuje svojo potrebo po moči in obvladovanju druge osebe. Zadovoljitev spolnih potreb ni nujno primarna potreba storilca, temveč se zloraba, torej podreditev in obvladovanje otroka, odvija preko dejanj s spolno vsebino. Pri tem storilec izkorišča otrokovo ranljivost, čustvenost in odvisnost od odraslih. Spolna zloraba otroka tako ne predstavlja samo posega v nedotakljivost otrokovega telesa, ampak gre za grobo zlorabo zaupanja in avtoritete odrasle, starejše ali močnejše osebe. Otrok ne more zavestno pristati v spolne aktivnosti, ker je temu razvojno nedorasel in ne more v celoti razumeti dejanj storilca. Vključevanje otrok v spolne aktivnosti je tako opredeljeno kot kaznivo dejanje, saj lahko posameznemu otroku povzroči razvojno škodo z dolgoročnimi posledicami, so zapisali v Združenju za MOČ. Spolno nasilje v otroštvu lahko bistveno vpliva tudi na kakovost življenja posamezne osebe v odrasli dobi. Po podatkih Sveta Evrope je vsak 5. otrok žrtev spolne zlorabe.