Subvencije so samo za podjetnike, za kmete ne

LJUBLJANA – Na zavodu za zaposlovanje podjetjem delijo subvencije za zaposlitev nezaposlenih delavcev, slovenski kmetje, ki za naš narod pridelajo več kot polovico hrane, pa se lahko za zaposlitev svojih pridnih delavcev obrišejo pod nosom. Medtem ko računovodja ali učitelj joge, optik... ob zaposlitvi novega delavca od zavoda za zaposlovanje prejme najmanj polnih 5000 evrov, vinogradnik z 80.000 trtami ali prašičerejec s 1000 prašiči nista deležna te pomoči. Stvar se že na prvi pogled zdi nepoštena; kot da na kmetiji ne bi bilo dela in delavnika.

Do 7000 evrov

V tem prispevku ne bomo odpirali vprašanja, kakšne učinke bomo imeli iz tovrstne zaposlovalne politike, a dejstvo je, da se gospodarstvo v Evropi ogreva in tudi nas vleče naprej, zato je subvencioniranje novozaposlenega predvsem za manjša podjetja dobrodošlo. V okviru aktualnega razpisa za subvencioniranje zaposlenega lahko delodajalec pridobi 5000 evrov, če delavca zaposli za eno leto, za dve leti se subvencija poviša na 6000 evrov, če ima delavec le osnovno šolo, potem podjetnik prejme celo 7000 evrov.

Seveda v nobenem primeru ne gre za velik denar, ki je namenjen plačevanju prispevkov, najmanj 350 evrov, za prvo leto ali dve, a je v Sloveniji, ki slovi po visokih davkih in veliki obremenitvi plač, dobrodošla spodbuda.

Zlasti večji kmetje se že dolgo obnašajo podjetniško, sicer bi propadli. Kljub temu v resnici nimajo čisto do konca definiranega statusa, saj kmetija ni vpisana v register Ajpesa, medtem ko dopolnilna dejavnost na kmetiji je, kar je milo rečeno neumnost.

V Sloveniji je trenutno okoli 75.000 kmetij, od tega je zgolj 15.000 večjih, proizvodno naravnanih, le nekaj tisoč pa je takih, ki zaposlujejo svoje družinske člane in druge delavce.

Medtem ko se skupno število kmetij manjša, se število proizvodnih, podjetniško naravnanih vendarle veča. A gre še vedno za razširjene družinske kmetije. Kljub še kako potrebni proizvodnji hrane samooskrba v Sloveniji še naprej pada, pa kmetje očitno niso deležni podpore pri zaposlovanju.

Nič za proizvodnjo jajc in perutnino

Danes 54-letni Martin Metelko s Hudega Brezja na Studencu pri Sevnici vodi eno največjih družinskih in sodobno opremljenih kmetij v Sloveniji. Kot nam je povedal, obdelujejo več kot 50 hektarjev zemlje, redijo 1000 prašičev, 200 bikov in imajo farmo kokoši nesnic: »Na leto proizvedemo in prodamo čez milijon jajc.«

En del imajo formalno kmetijo, medtem ko sta proizvodnja jajc in trgovina registritrani kot s. p. In je Martin želel v trgovino zaposliti svojo 25-letno hčer Tjašo.

Cvičkova princesa 2012 je letos spomladi opazila razpis za subvencijo za zaposlitev: »S februarjem 2016 sem se prijavila na zavod za zaposlovanje in po treh mesecih je moj oče, samostojni podjetnik, oddal razpis za zaposlitev. V programu Prvi izziv pa je bilo napisano, da vsako podjetje, ki osebo, mlajšo od 30 let, iz vzhodnega dela Slovenije zaposli za 15 mesecev, prejme subvencije v vrednosti 7250 evrov.«

Tjaša je poudarila, da so bila dekleta na zavodu za zaposlovanje v Sevnici zelo prijazna in so skupaj brez težav pripravili vlogo.

Junija je Martin prejel odločbo: »Oče, lastnik samostojnega podjetja, Perutninarstva Metelko, je zadoščal vsem pogojem, vendar je po odločbi izpadel, zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti, čeprav bi bila zaposlitev prek s.p., in ne kmetije. Tega pogoja ni nihče prej omenil,« je povedala Tjaša, sicer inž. agronomije, ki v razpisnih pogojih ni opazila nobenega, ki bi izločeval podjetja po vsebini.

Martin seveda ni čakal, kaj si bo še izmislila država, in je hčerko zaposlil brez subvencije. Tjaša nam je za konec povedala: »Veliko ljudi še vedno misli, da je vodenje kmetije preprosto, vendar ni. Veliko je birokracije, fizičnega dela in organizacije, enako kot v večini podjetij.«

Tudi vinogradnik ni pravi podjetnik

Ko smo že mislili, da gre za osamljeni primer, se nam je oglasil predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Matjaž Jakše iz Kostanjevice na Krki. Količina pridelanega vina zahteva več rok, zato je tudi on 11. oktobra na kontaktni center zavoda za zaposlovanje poslal poizvedovanje o subvenciji za zaposlitev. Vprašal je: »Kateri razpisi za potencialne delodajalce pridejo v poštev za kmete, ki bi želeli zaposliti delavca na kmetiji, ki je že dlje prijavljen na zavodu za zaposlovanje? Se pravi, da je delodajalec fizična oseba, samozaposlen kot kmet. Nobenega s.p. in nobene dopolnilne dejavnosti.«

Odgovor je bil: »Kmet bi lahko kandidiral in bil uspešen na javnem povabilu le, če je kmetija vpisana v register poslovnih subjektov (Ajpes). Poleg tega je pomembno še določilo, da delodajalec ne posluje v dejavnosti iz sektorja predelave in trženja kmetijskih proizvodov s seznama v prilogi I. k Pogodbi o delovanju Evropske unije.«

Pri odgovoru človek nehote dobi občutek, da so razpisi za zaposlitvene subvencije namenjeni le točno določeni množici podjetij, saj se zaposlitvena subvencija očitno izogne vsem podjetjem, ki bi kakor koli pridelovala ali predelovala hrano, torej delala sokove, maslo, olja..., se pravi tudi mlekarne in oljarne ne.

Kmetje izločeni

Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik nam je povedal, da so na posvetovanjih večkrat izpostavili vprašanje zaposlitvenih subvencij, a vselej dobili enosmerni odgovor, češ, kmetje imajo svojo politiko in svoje subvencije, svoje programe.

Ali je zadržek zaposlitvenih subvencij kmetom morda stvar zakonodaje EU?

»Ne, to je bolj stvar naše države,« pove Ravnik. Višja sodelavka na zbornici, pravnica Urška Ahlin Ganziti, dodaja, da je stvar v tem, od kod denar prihaja in iz katerega programa. Oba zgoraj omenjena razpisa izhajata iz t. i. deminimis sheme pomoči (Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), to so pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence in ne predstavljajo državne pomoči. Subvencije iz omenjene sheme izločajo primarno kmetijsko proizvodnjo in tudi predelavo in trženje kmetijskih proizvodov.

Toda Ahlin Ganzitijeva dodaja: »Če pa bi denar za subvencije šel iz državnega računa, bi bili lahko kmetje upravičeni do pomoči za zaposlitev delavca.«

Toda ali bi kmet lahko prejel subvencijo za zaposlitev znotraj dopolnilne dejavnosti storitev prevozov, oranja, žetve s kombajnom? Ali bi ga lahko zaposlila turistična kmetija, ki je na neki način gostilna? Po besedah Ahlin Ganzitijeve na ta vprašanja niso nikoli dobili jasnega odgovora.