Suhodolnikovi izdelali sekalnik za proizvodnjo lesnih sekancev

Začetki njihovega podjetja segajo v leto 1993, vse pa se je začelo na njihovi kmetiji v Logarski dolini, kjer so kupili prvi sodobni kotel na lesne sekance.

V družini Roka Suhodolnika so bili od nekdaj nadvse inovativni, zato so se odločili za postavitev takrat sodobnega avtomatiziranega ogrevalnega sistema na lesne sekance. Ker pa mobilnih sekalnikov v Sloveniji tedaj še ni bilo, so izdelali lastnega.

Takratnemu študentu fakultete za elektrotehniko je avtomatizirana ogrevalna tehnika na les vzbudila ogromno zanimanja. »Kotel, ki smo ga namestili na naši kmetiji, je kmalu pritegnil obilo pozornosti in k nam so začeli prihajati številni obiskovalci tako iz strokovnih ustanov kot od drugod. Tako sem začel leta 1998 sodelovati s podjetjem Fröling. Slednjič je zadeva prerasla v zastopstvo,« je pripovedoval Rok Suhodolnik, ki vodi podjetje Biomasa. Gre za slovensko podjetje, ki deluje na področju obnovljivih virov energije, predvsem v ogrevanju z lesno biomaso.

Evropske smernice o zmanjšanju rabe fosilnih goriv spodbujajo vlaganja v sodobne sisteme na biomaso. FOTO: Ljubo Vukelič

Prelomni letnici

»V podjetje sva se aktivno vključila z ženo: sam skrbim za razvoj, strategijo, vodenje poslovanja, finančno upravljanje in stabilnost podjetja, žena izvaja plačilni promet in kontroling.« Montažo, dobavo in vzdrževanje sodobne kotlovske opreme na lesno biomaso v Sloveniji so začeli prvi, zato imajo danes že 5000 delujočih sodobnih sistemov ogrevanja na polena, pelete in sekance. Začetki so bili seveda zahtevni, trg ogrevalnih sistemov na lesno biomaso je bil namreč še v povojih pa tudi tehnologija se je šele razvijala.

»Leta 2012 smo inštalirali prve naprave za soproizvodnjo elektrike in toplote, kar nam omogoča 100-odstotno samooskrbo z energijo. S proizvedeno toploto potem sušimo surovino za proizvodnjo peletov in tehnično sušenih sekancev. Leta 2024 smo ta sistem še nadgradili s sončnimi elektrarnami moči 1,8 MW, hranilniki električne energije s kapaciteto 7,5 MWh ter soproizvodnjo toplote in elektrike v skupni nazivni moči 1,4 MW. Nadgradnja sistema vključuje tudi transport sekancev in peletov z električnim tovornim vozilom skupne teže do 40 ton,« je razodeval uspešni podjetnik. Do 12.000 ton peletov in 400.000 nm³ (merska enota, ki se uporablja za nasutje lesnih sekancev) sekancev proizvedejo na letni ravni.

Do 12.000 ton peletov in 400.000 nm³ sekancev proizvedejo na letni ravni. FOTO: Osebni arhiv

Velike spremembe

Kaj vse nas še čaka, smo pobarali​ Suhodolnika. »V zadnjih letih se trg energentov sooča z velikimi spremembami; višje cene fosilnih goriv, geopolitične napetosti in okoljske zaveze Evropske unije vse bolj usmerjajo potrošnike in industrijo k obnovljivim virom energije. Med njimi je tudi lesna biomasa kot eden izmed najbolj stabilnih in trajnostnih domačih virov. Višje cene fosilnih goriv in električne energije generirajo povečano povpraševanje po sistemih na lesna goriva. Kljub temu lesna biomasa ostaja cenovno konkurenčna v primerjavi z drugimi energenti, predvsem zaradi lokalne dostopnosti in možnosti dolgoročnega načrtovanja zalog. Evropske smernice o zmanjšanju rabe fosilnih goriv pa še dodatno spodbujajo vlaganja v sodobne sisteme na biomaso,« je dejal.

Cena lesne biomase ostaja konkurenčna v primerjavi z drugimi energenti, predvsem zaradi lokalne dostopnosti in možnosti dolgoročnejšega načrtovanja zalog. FOTO: Osebni arhiv

»Kljub številnim prednostim se sektor lesne biomase sooča s številnimi izzivi. Glavni so v zagotavljanju dolgoročne stabilnosti cen in razpoložljivosti surovin po primerni ceni, izziv bo tudi v posodobitvi zastarelih ogrevalnih sistemov. Evropska unija in nacionalne vlade spodbujajo subvencije za zamenjavo starih peči z novimi in visoko učinkovitimi sistemi.«

Ker je slovenski les še kako kakovosten, imajo na območju veliko žag, zaradi česar lahko proizvajajo zadostne količine lesnih ostankov in žagovine za lesna goriva.