Šušteršič: Rezi tudi na področju otroških dodatkov

LJUBLJANA – Po seji vlade se je sestal še Ekonomsko-socialni svet (ESS), kjer so se ministri, socialni partnerji in sindikati začeli dogovarjati o varčevalnih ukrepih. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak poudarja, da želijo ohraniti socialno državo, rezi pa socialno najšibkejših ne bodo zadevali. Zavzel se bo, da ukrepi veljajo za določen cenzus, ob tem pa se sprašuje, ali je cenzus v teh časih sploh pravično postavljen.

Nižja nadomestila za brezposelne

Dotaknili se bodo tudi nadomestil za brezposelne, saj »se v Sloveniji izplača nedelati«. Ker brezposelni dobivajo nadomestila, si nove službe niti ne iščejo, to pa bi rešili s tem, da bi nadomestila z zdajšnjih dveh let znižali na eno leto, poleg tega pa bi brezposelnim dali le 60 odstotkov nadomestila od tistega, ki velja zdaj. Meni namreč, da si bodo ljudje službo našli prej, če bodo dobivali nižja nadomestila.

Cilj: trije odstotki

Finančni minister Janez Šušteršič je povedal, da je nabor ukrepov sestavljen tako, da gre za uravnotežen nabor. Vlada nabora ukrepov še ni sprejela, saj mora to narediti državni zbor (DZ), so pa sprejeli izhodišča za pogajanja s socialnimi partnerji in sindikati. Prizadevali si bodo za cilj, da javnofinančni primanjkljaj ne bo dosegel tri odstotke BDP.

Optimističen glede roka

Dogovor pričakuje do 5. aprila, ko bo vlada sprejela predlog rebalansa in ga bo poslala v DZ, poleg pa bo tudi zakon za uravnoteženje javnih financ, kjer bo opredeljeno, kako bo ta rebalans realiziran. »Sklop ukrepov bo sprejemljiv za socialne partnerje. Rebalans bomo sprejeli do konca aprila zaradi procesa, ki se dogaja na ravni EU. Slovenija je bila lani resno opozorjena, saj ni naredila dovolj za uravnoteženje javnih financ. No, mi nismo v resnici vložili nobenega napora. Ko bomo v Evropski komisiji razlagali, kakšni so naši načrti za uravnoteženje javnih financ, nas bodo vprašali, ali imamo podporo socialnih partnerjev in ali imamo za to podporo v parlamentu. Če takrat v DZ ne bo predloga in dogovora s partnerji, naši načrti za uravnoteženje ne bodo dovolj verodostojni. Ne bo dovolj časa, da bi se pogajali na način, ki smo ga navajeni.«

Notranje varčevanje

Predstavil je tri vrste načrtovanih ukrepov. V prvem sklopu so ukrepi notranjega varčevanja: združevanje agencij, gospodarjenje z nepremičninami (prodaja), potni stroški, stroški avtomobilov, stroški za informacijsko tehnologijo (tu opozarja na javni sektor), zmanjšanje financiranja političnih strank ...

Rezi tudi v zdravstvu

Drugi sklop zajema delovanje javnega sektorja. Gre za pravila zaposlovanja (znotraj državne uprave zaposlovanje ne narašča, v celotnem javnem sektorju pa), prilagoditve normativov, stroške zdravil in zdravstvenih storitev, vprašanje plač javnih uslužbencev – tu se bo treba dogovoriti za smiseln sklop ukrepov. 

Premožnejše družine bodo dobile manj

Tretji sklop pa se veže na politike in programe, ki jih država izvaja. Gre za področje investicij (edina konkretna investicija bodo evropska sredstva), veliko subvencij je neučinkovitih. Večina ukrepov poskušajo predlagati na ta način, da so ti posegi selektivni. Če ima nekdo višje dohodke ali več drugih sredstev, bo izgubil večji del teh prejemkov (otroški dodatki, drugi družinski prejemki, sofinanciranje vrtcev, dodatki ob rojstvu otrok, vprašanje starševskih nadomestil, nadomestila za bolniške ...). Na tem področju se bodo vezali na dohodkovni položaj oziroma cenzus, zaključuje Šušteršič ter dodaja, da tisti, ki imajo najnižje plače in pokojnine, v ta proces ne bodo vključeni.

Štrukelj: To je perverzno

Branimir Štrukelj (Konfederacija sindikata javnega sektorja) odgovarja, da številni ukrepi kažejo v smer odpuščanja javnih uslužbencev: »To je perverzno, če mislimo, da bodo šli tisti z nižjimi nadomestili v službo prej.« Poleg tega pa ni optimističen niti glede časovnice: »Če bomo dogovor dosegli do 5. aprila, bo to svetovni rekord.« Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če kompromis v dveh tednih ne bo dosežen. 

Sodeč po nasprotujočih mnenjih je videti, da se to res ne bo zgodilo tako kmalu.

Okvirna podpora delodajalcev

Predsednik ESS in predstavnik delodajalske strani Jože Smole je na novinarski konferenci povedal, da so ukrepe okvirno podprli, a z namenom, da se z njimi tudi podrobneje seznanijo. Za delodajalce je najpomembnejše, da bo javni sektor učinkovit in stroškovno v okvirih, da ne bo imel težav, kot jih ima državni proračun danes.